Spoštovana gospa Magdalena, že dolgo berem vaša pisma, pišem pa vam prvič. Upam na vaš nasvet, saj drugače res ne vem, kaj naj naredim. Star sem 38 let, imam poklicno izobrazbo, sem redno zaposlen. Doma sem iz manjše vasi, na kmetiji živim z očetom in mamo, sestra pa je že 15 let poročena ne prav daleč proč. Bistvo moje težave? Samota, samskost, osamljenost. Kot začaran krog. Zakaj? Ne vem. Doma sem se velikokrat počutil utesnjenega. Moji starši so staromodni, drži samo tisto, kar rečejo stari ljudje, mladi pa so vsi pokvarjeni in slabi. Naša družina je morala vedno biti nekaj boljšega, drugim za vzor. Midva s sestro sva morala biti bolj ubogljiva kot drugi, češ, kaj bodo ljudje rekli. Ko sem se pri osemnajstih zaljubil v dekle, dve leti mlajšo od mene, je bil doma cel hudič, ker je nezakonska in je živela v rejniški družini. Mene to ni prav nič motilo, za starše pa je bilo najpomembneje, ali hodi v cerkev, zakaj nima staršev, ali bo delala na kmetiji. Kaj sem čutil jaz, ni bilo pomembno. Za povrhu so mi jo zagodli še sošolci in videti sem bil pepček, kar me je zelo potrlo. Že prej sem bil tih in miren, po tem dogodku pa še bolj. Od takrat je šlo samo na slabše. Jaz sem sanjal o dekletu, družini, otrocih, staršem pa sta šla po glavi le kmetija in ugled. Če sem se zadržal v kakšni družbi, niso mogli iti spat in so me čakali, da sem prišel domov, drugi dan pa so mi očitali, da so utrujeni zaradi mene. Če sem hotel iti kakšno nedeljo z avtom na izlet, jih je skrbelo, kako bodo prišli k maši. Svetovali so mi, naj bom raje doma in si spočijem, ker bo treba delati. Tako sem se izoliral. Dekle sem iskal z oglasi. Obup. Moral bi imeti na kupe denarja, statusne simbole in ogromno časa. Obrnil sem se na agencije, slaba izkušnja. Vendar pa še vedno iščem in nisem še obupal. Čeprav vem, da lepa dekleta ljubijo barabe. Toda še vedno upam. To te tudi sprašujem, Magdalena, ali morda veš, zakaj imajo takšni fantje srečo pri dekletih, mi bolj mirni pa ne. Res nisem super model, grd pa tudi ne, hodim v cerkev in nisem sam kriv, da sem se rodil na kmetiji. Zakaj je potem tako? Hvala za vaš odgovor. Vid
Dragi Vid, najprej hvala za tvoje iskreno pismo. Ko sem ga brala, me je grabila sveta jeza na vse tiste, ki po eni strani hodijo v cerkev in se priklanjajo Jezusu Kristusu, hkrati pa ne prisluhnejo lastnemu otroku. Prosim te, ali je to krščansko? Ti bo kmetija rodila otroke, te bo ugled osrečil? Je krščansko obsojati nekoga, ki je nezakonski? Je to ljubezen do sočloveka? In lastnemu otroku naložiti hude občutke krivde samo zato, ker je zvečer malo dlje posedel s prijatelji! Krivda je zlo in prav tako je zlo ljudi spravljati v položaj, ko se morajo zaradi našega samoljubja počutiti krive. In kmetija! Kaj boš imel od življenja, če boš vse dneve garal na nerentabilni kmetiji, samo zato ker mora biti obdelana, ker kaj bodo pa sicer sosedje rekli. Hudo! Na tvojem mestu bi pripravila kovčke in se odselila na drugi konec Slovenije. Resno. To boš tudi moral narediti, vsaj simbolno, ker drugače ne boš nikoli odrasel. Vprašanje pa je, ali si to želiš. Ali nisi že tako prepreden z njuno filozofijo, da niti prostora nimaš, da bi ti zrasla nova hrbtenica. Ne vem. Vem pa, da tvoja nesamozavest izvira prav iz tega, prav zato si prestrašen, ker nisi še nikoli doma odločno rekel: »Dovolj!« Takrat bi moral to reči, ko so ti očitali nezakonsko deklico, pa si klonil in trpel. Dokler ti starši krojijo življenje, ne boš dovolj močan, da bi se ves predal ženski in nekemu odnosu, ki bi te lahko osrečil. Zato tudi nobene ne srečaš, ker se že vnaprej bojiš, kaj bo. In če že vnaprej veš, da lepa dekleta ljubijo barabe, ti pa nisi baraba, potem si samemu sebi že zaprl pot. Ko boš bolj samostojen, se boš tudi upal spustiti v globok in trajen odnos z žensko. Dokler pa si predvsem sin, se bojim, da ne boš imel prave sreče pri dekletih, ki takšne stvari preprosto začutijo in gredo raje z nekom, ki stoji na svojih nogah. Mlad si še, imaš še dovolj časa, da se postaviš na svoje noge in srečaš žensko, ki ti bo všeč in ti njej. So pa med dekleti zagotovo tudi take, ki gledajo samo na denar, ampak teh se raje izogibaj. Vem pa, da so tudi drugačne, in če si boš to res želel, se bo tudi zgodilo. Samo verjeti moraš, ti pa za zdaj še ne verjameš, čeprav upaš in sanjaš o sreči. Ne vem, ali sem odgovorila na tvoje vprašanje, ti pa od srca privoščim, da nekega dne zaživiš, kot si zaslužiš in želiš, v dvoje.