Vaše rubrike
Zapeljiva soseda | Zapeljiva soseda |
|
|
|
| četrtek, 22. december 2011 | ||
Draga gospa Magdalena, pišem vam z velikim veseljem in z upanjem, da mi boste svetovali in mi tako olajšali pot do prave odločitve. Sem fant, doma iz precej odročne vasice. Pred kratkim sem dopolnil trideset let. Nisem zaposlen, saj je doma velika kmetija, za katero skrbiva z mamo. V glavnem živim zelo preprosto in delovno življenje. Zabave tukaj skorajda ni. Največkrat se dobimo s prijatelji in se pogovarjamo pozno v noč. Pred leti sem se resnično zaljubil v dekle, ki je živela v majhnem mestu. Kar nekaj časa sva bila par. Ko pa je beseda nanesla na resnejše stvari, kot so poroka in otroci, me je zapustila. Zelo močno me je prizadelo. Bolečina je bila zelo globoka in nisem vedel, kaj naj si mislim. Razmišljal sem in si to razlagal na različne načine. Stvar je šla tako daleč, da sem moral poiskati psihiatrično pomoč in bil pozneje tudi hospitaliziran. Zdaj sem v redu, a ostal mi je nekakšen strah pred dekleti. Že tako dekleta nočejo živeti na vasi, kjer je treba precej težko delati. V naši vasi pa zame ni primernega dekleta, saj mladi večinoma odhajajo študirat v mesto in potem tam tudi ostanejo. Moram vam še povedati, da izkušenj z dekleti skorajda nimam. Odkar me je tisto dekle zapustilo, nisem imel drugega dekleta. Na kmetiji je vsak dan veliko dela, ne glede na to, ali je nedelja ali praznik. Časa za razvedrilo je res bolj malo. Pred kratkim pa se mi je zgodilo še nekaj, kar me je privedlo do tega, da vam pišem. Naša soseda, poročena in precej starejša od mene, me je začela vabiti k sebi, češ da me lahko marsičesa nauči. Saj razumete, kaj mislim. Moram priznati, da sem bil v veliki skušnjavi, a na koncu je le prevladal razum. Skoraj bi ji uspelo. Misel na njenega moža in otroke mi ni dala miru in k sreči nisem storil ničesar, kar bi lahko obžaloval. Tukaj smo ljudje zelo povezani, saj moramo večkrat drug drugemu priskočiti na pomoč. Težava pa je v tem, da se sosede nekako ne morem »znebiti«. Kadar smo skupaj, se vrti okoli mene in me zapeljuje. V tem prav uživa. Bojim se, da bo to kdo opazil in obtožil mene. Do zdaj tega nisem zaupal še nikomur. Res je, da si zelo močno želim ljubezni in pravega dekleta, ki bi mi ljubezen vračala. To vsi vedo in se včasih šalijo na moj račun. Tega jim ne zamerim. Po drugi strani pa se bojim, da bom kdaj popustil in nasedel njenemu zapeljevanju. Kako naj rešim stvari? Ali naj to zaupam še komu? Naj pustim času čas in čakam, da jo bo minilo? Res je težko, draga Magdalena, navsezadnje gre za mojo prihodnost in tukaj na vasi je težko kaj skriti. Prej ali slej bodo dogodki prišli na dan in bojim se, da bo takrat zgodba drugačna, kot je zdaj moja. Ljudje si radi še kaj izmislijo in dodajo. Komu bodo potem verjeli? Dragi Slavko, če slutiš nevarnost in če imaš slab občutek, potem nikakor ne smeš popustiti in se ji predati, saj potem ne bo več poti nazaj. Verjamem, da ti je zoprno, ker te napada, vendar boš moral to rešiti po moško. Poglej jo v oči in ji reci, da te ne zanima in da boš povedal njenemu možu, če ne bo nehala. Ampak problem ni v tem, kajneda. Problem je v tem, da ti je soseda všeč in bi jo prav z veseljem obiskal, ko moža ni doma, in zdaj se bojiš, da boš popustil. Bojiš se samega sebe, Slavko, in zato ti jo je usoda pripeljala na pot, to sosedo. Življenje te preizkuša. Boš popustil skušnjavi in si nakopal težave ali se boš zmožen odreči užitku? Odločitev je v vsakem primeru tvoja, s posledicami boš živel sam. Zato mislim, da bi bilo najboljše, da se lepo zmeniš sam s sabo in ukrepaš. Ali ji povej, da naj neha, ali pa pojdi na obisk, ko moža ne bo doma. To ti bo seveda zapletlo življenje in najbrž ti bo potem žal, ampak, glej, ljudje smo šibki pred mesenimi užitki. In če te mika – ne očitaj si. Absolutno nič si ne očitaj. To je samo znak, da si normalen in da te pač privlači. Mislim, da si zaslužiš dekle, ki ti bo pomagala na novo zgraditi samozavest in ki ti bo v oporo tudi takrat, ko ne boš najmočnejši. Pa še nečesa sem se spomnila v zvezi s tvojo sosedo. Če se tebi takole ponuja, se je najbrž že kdaj komu, in čisto mogoče je, da je staknila kakšno bolezen. Hočem reči, da je promiskuitetna in zato rizična. Čuvaj se.
|
||