Vaše rubrike
Tujca | Tujca |
|
|
|
| sreda, 13. julij 2011 | ||
Draga Magdalena, tvojo rubriko redno prebiram in upam, da boš našla dober nasvet tudi zame. Sem poročena ženska blizu petdesetih let, imam dva že odrasla otroka in na prvi pogled bi lahko bili srečna družina, vendar nismo. Problemi so se začeli pred letom dni, ko je mož nepričakovano izgubil službo in pristal na zavodu za zaposlovanje. Nenadoma je imel več časa in začel si ga je krajšati z računalniškimi igricami. Od takrat večino časa preživi za računalnikom, zaprl se je v svoj svet in od tega postal prav odvisen. Soba, v kateri ima računalnik, je postal njegov prostor za preživljanje prostega časa in za spanje. Zato sva se povsem odtujila, nima več časa za pogovor, kaj šele za kakšne sprehode in skupno preživljanje dopusta. Tako osamljeno in dolgočasno se počutim v hiši, saj sva si kot tujca, ne pa zakonca. Sploh ne najdeva več skupnega jezika, povsem sva se odtujila, tudi potrebe po nežnostih so postale tabu. Ne morem ga razumeti, saj najin zakon razpada ali pa je že celo razpadel, saj si nimava več kaj povedati. Mož odklanja vsakršen pogovor za rešitev ali vsaj krajši skupni dopust, da se spet zbližava. Mislim, da me nima več rad. Veliko razmišljam o ločitvi, vendar si mu tega ne upam omeniti, ker ne vem, kako bi se odzval, saj je zelo eksplozivna oseba, ki se ne zna normalno pogovoriti in večkrat vidi rešitev v udarcih. Sploh se ne trudi poiskati nove zaposlitve in se je vdal, prepričan, da mu je ne bo uspelo dobiti. Kaj mi svetuješ? Draga Vesna, tvoj mož se je vrnil v najstniška leta, ko mu ni bilo treba za nič skrbeti in je lahko delal, kar ga je bila volja. Pereš in kuhaš najbrž ti, posteljo ima, računalnik pa ga je zasvojil prav tako, kot je zasvojil na milijone ljudi po vsem svetu. V tem torej ni nobene razlike, vprašanje pa je, kaj bi ga motiviralo, da bi se iz najstnika spet prelevil v odraslega moža in očeta. Morda pa potrebuje samo obdobje, ko lahko vse odmisli in igra igrice in bo potem lepega dne spet tak, kot je bil prej? Na silo in z jezo ne boš dosegla nič, kvečjemu povzročila prepir, zlasti če je tvoj mož nagle jeze. Predlagam ti, da ga pustiš, da živi po svoje, ne očitaj mu, ne razburjaj se. V odnosu, posebno še če traja že tako dolgo kot vajin, je to normalno. Partnerja sta si neko obdobje čisto blizu, tako rekoč dihata skupaj, potem pa nastopi potreba po samoti, potreba po intimi in takrat se partnerja oddaljita. To je normalno. Mislim, da bi bilo najboljše, da nastali položaj sprejmeš, da ga ne gnjaviš in mu ne očitaš, pusti ga čisto pri miru. Kajti, kot sva že ugotovili, se je tvoj mož malce pootročil in torej reagira kot otrok: trmasto. Bolj ko ga boš ti vlekla stran od računalnika, raje ga bo imel in bolj bo užival v igricah. Bodi modra, pusti ga. Še sama si najdi hobi, začni zahajati v družbo, ne ostajaj doma. Po možnosti kdaj pa kdaj prespi pri kakšni prijateljici. Skratka, poskrbi, da se bo tvoj mož spet začel zanimati zate. Razvajaj se, energijo usmerjaj vase in v svoje dobro počutje. Tudi skuhati ni treba vsak dan. Poskrbi zase, moža pa pusti za računalnikom. Nekega dne ga bo začelo zanimati, kam odhajaš, zakaj se tako dobro počutiš, zakaj si tako lepa. Bodi prijazna z njim, a ga obravnavaj kot otroka, ki ti hoče kljubovati. Če ga boš nehala priganjati, ne bo imel več čemu kljubovati in se bo naveličal računalnika. Takrat – šele takrat – te bo slišal, kaj mu pripoveduješ. Takrat očitke zamenjaj s predlogi in potem se bo videlo, kako zdrav je vajin zakon. Če ga imaš rada, boš to zmogla. Če pa ga nimaš, je najbrž res boljše, da razmisliš o ločitvi. Poskušaj sprejeti nastale razmere in se hkrati od njih odmakniti, da te ne bodo več tako zelo jezile. Ko se boš sprijaznila in umirila, se bo spremenil ton tvojega glasu, s katerim se obračaš na svojega moža, in vajin odnos bo zazvenel na drugačni frekvenci. Če velja pregovor, da ženska podpira tri vogale pri hiši, bi rekla, da pri čustvenih zapletih podpira še četrtega, kajti moški se tako radi vedejo kot otroci, kadar gre zares za nohte. Zato boš najbrž morala kar sama prevzeti krmilo in moža prepeljati čez to njegovo drugo puberteto. Če seveda hočeš, če se ti ljubi, če tako čutiš. Bodi močna in ljubeča. Srečno!
|
||