Draga Magdalena, dolgo se že pripravljam, da bi ti pisala, zdaj sem se pa le opogumila. Čedalje pogosteje se sprašujem, kaj je narobe z mano, da ne znam v eni osebi združiti vseh svojih potreb in ljubezni. Stara sem 32 let, poročena z moškim, ki ga imam zelo rada, vendar ga ne ljubim. Kljub temu si življenja brez njega ne znam predstavljati, saj je bil z mano v najtežjih trenutkih in skupaj sva doživela marsikaj lepega. Poročila sva se iz ljubezni, sčasoma pa je strast ugasnila in zdaj že nekaj časa živiva kot prijatelja. On je predan službi in svojemu poklicu, jaz pa si krajšam čas z dvema ljubimcema. Prvi je starejši in pravzaprav ni moj ljubimec, ampak bolj moj duhovni učitelj in prijatelj. Skupaj preživiva ogromno časa, vseskozi se pogovarjava in res si ne predstavljam življenja brez njega. Po svoje mi nadomešča očeta, ki ga nisem nikoli poznala, in ob njem se počutim varno. Moj mož ga pozna in nima nič proti, da se družim z njim. Drugi pa je mlajši moški, ob katerem se mi dogajajo najbolj neverjetni občutki in užitki. Tako zelo se privlačiva, da včasih sploh ne zdrživa v družbi drug drugega, če nimava možnosti potešiti svoje strasti. Tudi brez njega si življenja ne predstavljam, saj je v meni prebudil življenje, kakršnega doslej nisem poznala. Ljubi me kot žensko, si me želi in mi zna to tudi pokazati. Lahko bi rekla, da sem srečna ženska, vendar nisem. Problem je v tem, ker moj mož ne ve za mladega ljubimca, duhovni učitelj ve vse in me razume ter podpira, mladi ljubimec pa je ljubosumen na oba. Tako se na mojem hrbtu lomijo težka in ostra kopja, jaz pa se počutim vedno bolj krivo, saj imam občutek, da sem vso stvar precej zapletla. A obenem vem, da se je vse zgodilo samo od sebe in da imam vse tri iskreno rada in z nobenim ne bi mogla pretrgati stikov, pa če bi si še tako želela. Razmišljala sem že o tem, da bi vse skupaj pustila in odšla nekam v tujino, vendar se zavedam, da bi bil to beg in da s tem ne bi nič rešila. Razmišljala sem tudi že o tem, da bi vse tri povabila na večerjo in bi se pogovarjali in bi se razjasnilo, kdo me zares ljubi in kdo ne. Kaj je pravzaprav ljubezen? In kaj je partnerstvo? Mi znaš odgovoriti na ti dve vprašanji? Hvala.
          Tina

Draga Tina, težka vprašanja postavljaš. Kaj je ljubezen? Ljubezen je življenje, je osnovna življenjska sila, ki vrti ta svet, ki nam daje energijo in polet. Ljubiti pa moramo najprej sami sebe, da bi lahko ljubili druge. Sprejeti same sebe in se ljubiti je naša osnovna naloga in drugi, ki nas imajo radi, nam pri tem lahko zelo pomagajo, saj se gledamo in ocenjujemo v njihovih ogledalih. Ti se trenutno pač ogleduješ v treh ogledalih, v vsakem vidiš drugo sliko. Ne skrbi, vse je tako, kot mora biti, saj nam ni nihče rekel, da bo življenje preprosto. Tudi tvoji moški so na preizkušnji in dobro bi bilo, če bi vsem vse povedala. Tako bi s tvojih ramen odpadla skrb, da se kakšna stvar morda ne sme izvedeti. Življenje te je pač pripeljalo do točke, ko moraš zaupati in verjeti, da se bo zate in za vse vpletene vse dobro razpletlo. Naše življenje, kakršno je, se včasih močno razlikuje od naše podobe, kakšno naj bi življenje bilo, kako naj bi živeli. In če se preveč ukvarjaš s tem, da ne živiš vsakdanje, normalno, ti svetujem, da takšno razmišljanje opustiš. Pravzaprav ti želim, da opustiš vsakršno razmišljanje in se ravnaš po načelih, kakor jih je v svoji knjigi Štirje dogovori opisal Don Miguel Ruiz, mojster tolteškega mističnega izročila: ne uporabljaj besed v svojo škodo ali škodo drugih, bodi ljubeč sam s sabo, govori iskreno in le tisto, kar res misliš, ničesar ne jemlji osebno, ničesar ne domnevaj, vselej daj vse od sebe. Sliši se preprosto, vendar je včasih težko spremeniti stare vzorce in prepričanja, ki nam govorijo, kaj smemo in česa ne. Odsvetujem ti, da fante zbereš za isto mizo, raje trikrat skuhaj večerjo in se z vsakim posebej pogovori na štiri oči. Vem, da te je strah, vem, da ti bo težko, vendar mislim, da moraš vsem trem naliti čistega vina. Potrudi se in stvari se bodo razpletle same po sebi. Iz pisma je razvidno, da imaš do vsega skupaj tudi že malo distance, kar je vsekakor dobro – zate in za vse vpletene. Drži se in srečno.