Spoštovana gospa Magdalena, oglašam se vam prvič, čeprav vašo rubriko redno berem. Vaši odgovori se mi zdijo uporabni tudi zame, za razmislek. Tokrat pa sem se opogumila in vam pišem zaradi težave, ki jo vidim le sama, moja hči in zet pa ne. Naj najprej napišem nekaj o sebi. Deset let sem že vdova, upokojena socialna delavka, ki živi za svojega prvega in za zdaj tudi edinega vnuka. Imam še sina, ki še študira in je bolj malo doma, saj je v Ljubljani. Hči z družino živi skoraj v sosednji ulici in se redno videvamo, saj varujem tudi njenega sina, mojega dragega vnuka. Zelo sem ga vesela vedno, ko pride. Zdaj hodi že nekaj let v šolo in se vsak dan oglasi pri meni na kosilu, kar ponavadi potegne pozno v popoldne, ko se starši vrnejo iz službe. Star je 12 let. Zadnjič sem ga poslušala, ko se je pogovarjal s prijateljem po telefonu, in bila sem zgrožena, o čem vse se 12-letniki pogovarjajo. Med drugim tudi o seksu in to tako, kot bi bili stari že 18 let. To sem mu potem tudi povedala, pa se je le smejal in mi rekel, da sem staromodna, da se to zdaj vsi pogovarjajo in da to ni več nič prepovedanega, kot je bilo včasih. Zasmilil se mi je ubogi otrok, saj njegova ušesa še niso pripravljena za poslušanje takšnih stvari, potem sem se razjezila na te presnete trgovce, ki na vsakem koraku ponujajo otrokom dostop do seksualnih vsebin. Ko sem se o tem pogovarjala s prijateljico, upokojeno ravnateljico, mi je rekla, da je po nekaterih raziskavah delež 12 do 15 let starih otrok že imelo spolne odnose. Ob tem podatku sem se zgrozila in najprej pomislila na to, da pri teh letih še nisi čustveno zrel in ti otroci pravzaprav sploh nikoli ne bodo mogli razviti spoštljivega odnosa do spolnosti, ker ga tudi družba ni. Mislim, da je vse preveč raznih namigovanj v reklamah, dostopnih pornografskih revijah, da o internetu niti ne govorim. Se vam zdi to dobro?
 Babica
Draga Babica, ne, ne zdi se mi dobro. Mislim, da iz spolnosti sicer ne bi smeli delati nekaj prepovedanega in jo celo razglašati za grešno, morali bi jo sprejeti kot normalen, eden najlepših delov stvarnosti, ki jo živimo. Če bi ji pustili – za kaj takšnega je žal že prepozno – tančico skrivnostnosti, bi marsikdo v spolnosti tudi bolj užival in jo tudi veliko bolj spoštoval. V vsesplošnem prevrednotenju vrednot bodo naši zanamci prej ali slej ugotovili, da se resnična lepota skriva za tančicami, in takrat bodo morda – v svoje dobro in v dobro svojih otrok – spolnost nehali izkoriščati v komercialne in druge namene, vse s ciljem velikega zaslužka. Po drugi strani pa razumem otroke, ki so radovedni in bi bili radi čim prej podobni odraslim, da eksperimentirajo z vsem mogočim, seveda tudi s spolnostjo. Kaj to pomeni za njihov razvoj, bomo lahko ugotavljali, ko bodo odrasli, za zdaj jim kaj drugega kot prepovedati tudi starši ne morejo. Lahko jim izklopijo internet in jim prepovedo o tem govoriti s sošolci, kar bi bila druga nesmiselna skrajnost. Treba se bo sprijazniti, draga Babica, da otroci odraščajo precej, precej hitreje, kot ste vi, in tudi veliko hitreje, kot so vaši otroci. Nič ne morete, le kakšno pravo knjigo podarite vnuku, kakšnega Romea in Julijo, da bo vedel, da ljubezen ni le zlesti med rjuhe. Vaše sodelovanje pri vzgoji je zelo pomembno in prav gotovo vas ima vnuk tudi zelo rad. Dvomim, da bi vas poslušal, če bi mu poskušali kaj prepovedati, prav gotovo pa bo prisluhnil temu, kako je treba spoštovati dekleta in kaj to pomeni ljubezen. Seveda se mu boste zdeli najprej staromodni, z leti pa bo odkrival vse mogoče in na koncu bo zazijala praznina. Takrat se bo spomnil vaših besed, verjemite, in jim prisluhnil, saj jih bo nosil v srcu. Da pa bodo prišle tja, morate poskrbeti vi. Biti morajo ljubeče, iz srca. Kako to narediti, veste vi najbolje, saj svojega ljubega vnuka najbolje poznate. Želim vam vse dobro in veliko poguma ter potrpežljivosti pri vzgoji pubertetnika. Srečno!