Spoštovana gospa Magdalena, zelo rada prebiram vaša pisma in sem se odločila pisati vam tudi sama. Stara sem 29 let. V sedanjem podjetju sem zaposlena dve leti in pol. Leto dni in pol sem se s sodelavko, s katero sva sami v pisarni, zelo dobro razumela poslovno in tudi osebno. Veliko sva se družili tudi zunaj službe. Zaupali sva si zelo veliko. Jaz njej predvsem o svojih težavah s partnerjem in njegovo družino, saj nam nikakor ni uspelo sprejeti drug drugega, partner pa je držal s svojimi domačimi. Sodelavka mi je pri teh težavah zelo pomagala. Po letu dni in pol pa se je vse obrnilo na glavo. Ona ima težave z zanositvijo (jaz imam sedemletno hčer) in hodi na umetno oploditev, vedno mi je razlagala vse postopke o tem. Kar naenkrat pa z mano ni več komunicirala skoraj leto dni. Spraševala sem jo, kaj je narobe, ali sem kaj narobe naredila ali rekla, povedala mi je, da ni nič narobe. Potem se je nekaj časa spet pogovarjala z mano, ampak ne več kot včasih. Potem komunikacije spet ni bilo. To je vplivalo tudi na delo v službi, vedno mi je vse razložila, nato pa popolnoma z drugačnim tonom. To se je ponovilo že tretjič. Pri sebi vem, da vse to razumem preveč osebno in se obtožujem za težave drugih, ker se ves čas v službi sprašujem, kaj je narobe, začel me je boleti tudi želodec. Težko je biti osem ur v popolni tišini, včasih sva se veliko šalili, ampak dobro delali. Odšla sem k zdravniku in so mi dali tablete (Nolpaza), ampak sem vedela, da so moje težave duševnega izvora, pa tudi čim bolj se izogibam zdravilom, zato jih nisem jemala. Raje sem se pogovorila z nekim gospodom, ki se ukvarja z bioenergijo bolj kot hobijem, ampak mi ne pomaga tako zelo, verjetno le za kratek čas, ker se pogovorim z nekom. Ko pridem domov iz službe, sem popolnoma izčrpana, nimam volje, za kar mi je zelo hudo, potem slabo voljo prenašam na svoje domače. Ko sem imela doma težave, sem šla na pogovor k psihiatrinji in sem bila zelo, zelo razočarana, ker mi je rekla, da sploh nisem za k njim, ampak bi moral priti tja moj partner. Tako da tudi sama nisem več šla k psihiatru. Potem sem od neke znanke dobila dokumentarni film Skrivnost (The Secret). Od takrat se mi je doma začelo obračati na bolje, začele pa so se težave s sodelavko v službi. Vem, da k vsemu temu pripomore moja nesamozavest. Ne znam se imeti rada. Upam, da nisem predolga, ker bi imela še eno vprašanje. Moja druga težava so kilogrami. Gotovo tehtam 40 kg preveč. Poskusila sem že več diet, pa mi ne uspe shujšati. Največja težava so sladkarije, ki jih kar iščem, kadar sem nervozna. Z drugo hrano nimam težav. Rada bi shujšala počasi in zdravo. Upam, da nisem prezahtevna. Najlepša hvala za odgovore, ki jih že nestrpno pričakujem. Lep pozdrav!
Pia
Draga Pia, ne veva, kaj je pičilo tvojo sodelavko, da te je začela nenadoma tako ignorirati, najbolje bi bilo izvedeti iz prve roke in jo vprašati. Saj vem, da je to zelo težko, a le njeno pojasnilo te bo odvrnilo od misli, da si ti naredila kaj narobe. Očitno ima tudi tvoja sodelavka težave s seboj in morda se je takega načina komuniciranja naučila že kdaj prej, vsekakor pa to ni normalno. Če sta bili prijateljici, si zaslužiš vsaj pojasnilo, da veš, pri čem si, tako pa si, nesamozavestna, kot si, predstavljaš vse mogoče črne scenarije in v vseh si ti glavna krivka. Mislim, da ima njeno vedenje nekaj opraviti z njeno nesamozavestjo, ki jo črpa na tak način. Ni toliko pogumna, da bi ti pogledala v oči in ti rekla, poslušaj, na živce mi greš, ampak te muči z negotovostjo in tišino, ki je seveda precej hujša kot odkrite obtožbe, saj se v njej rojevajo tvoji demoni in vprašanja, kaj vse si naredila narobe. Rekla bi, da je ravnanje tvoje sodelavke precej sadistično in nič kaj prijateljsko. Svetujem ti, da se pri sebi pošteno razjeziš nanjo in narediš črto ter se nehaš spraševati, kje si ga polomila. Nič ga nisi polomila, lomi ga ona, ki ti ne pove, v katerem grmu tiči zajec. Postavi se na svoje noge, nehaj se spraševati, kaj se ji mota po glavi, sploh se nehaj ukvarjati z njo. Naredi črto čeznjo in boš videla, da ti bo laže. Navsezadnje se bo še vrnila k tebi. Druga težava, o katerem pišeš, je tako rekoč klasična težava vsake sodobne ženske. Če boš izbrala pravo dieto, boš tudi uspešno shujšala. Se mi pa zdi, da se je treba med dieto tudi veliko gibati, za kar boš imela v prihajajoči pomladi veliko priložnosti. Počasi in z vztrajnostjo boš shujšala do želene teže, hkrati pa si prizadevaj za to, da se boš malo bolj vzljubila. To je temelj vsega. In spoštovanje. Srečno.