Spoštovana gospa Magdalena. Stara sem 32 let in imam iz prvega zakona 11-letno hčerko. Nato sem spoznala človeka, s katerim sva bila skupaj osem prečudovitih let. Skupaj sva zgradila najino hiško. Mislila sem, da bo kot v pravljici. Večno. Ampak je usoda hotela drugače. Po dolgotrajni bolezni je izgubil bitko. Pustil me je, ampak vem, da je globoko nekje z mano in vedno bo. Preden je odšel, mi je rekel, da moram živeti, da si moram ustvariti novo življenje. Moram povedati, da sem bila zadnje mesece njegovega življenja stalno z njim, ker je bil doma in sama sem si tudi nekako uredila bolniško, tako da sva bila skupaj. Zaspal je doma, kakor je želel. Upam, da sem vse naredila za njega. V meni bo vedno ostal. Stvari pa se začnejo tukaj zapletati. Ko je partner umrl, sem ostala še brez službe in nekako sva se povezala z njegovim bratom, oba sva bila v istem položaju. Skupaj sva si lajšala bolečine s pogovori, obujanjem spominov. Ampak nato so se začele dogajati globlje stvari. Začel mi je govoriti, da si želi biti z mano, da me ljubi, da si želi z mano ustvariti družino. Da, človeka, ki je bil pripravljen toliko narediti za njegovega brata, s tem pa me je še bolj vzljubil. Moram povedati, da živi z žensko, s katero nima otrok in ni poročen, s katero ni skupaj ustvaril nič. Povedal ji je, da do nje ne čuti več nič in da bi bilo bolje, da gresta vsak svojo pot. Več mesecev nimata več niti odnosov. Stvar je v tem, da ženka noče nikamor in mu je rekla, da bo z njim, tudi če nimata več nič, ker pri 34 letih nima kam iti. On pa je nekako tiho in trpi. Verjamem mu, da je njun odnos povsem na dnu in da nimata nič, ampak zakaj to ne reši do konca, če je tako mučno živet s takim človekom, ne pa, da se to vleče že tri mesece. Tako je začel še bolj hoditi k meni, še bolj sva se zbližala in zgodilo se je, da sem zanosila. Povedala sem mu, ampak njegov odziv je bil v nasprotju z vsem drugim. Rekel mi je, da on ne more plačevati preživnine, da ni sposoben imeti še enega in da niti ne misli z mano živeti ter da smo vse ženske enake, da po tem, ko zanosimo, gremo in tožimo zaradi preživnine. Vem, da sem se mu predala z dušo in srcem, to je bilo čutiti tudi z njegove strani. Nekako mi omenja splav, ampak ne vem, ali sem to sposobna narediti.
Govori mi, da še enega ne bom sposobna preživljati, ker sem brez službe, on pa da ni še pripravljen na to. Star je 39 let. Poskušala sem mu dopovedati, da se za vse stvari najdejo rešitve, če si res želiš, ampak zaman. Tolažim se edino s tem, da ga je mogoče strah, ampak ne vem, kaj naj. Otroka tudi ne morem kar iztrgati iz sebe. Magdalena, prosim, ne obsojajte me. Hvala za čimprejšnji odgovor.

Ana

Draga Ana, najprej hvala za zaupanje in za pismo. Tvoja zgodba me je pretresla, saj te je življenje iz ene preizkušnje takoj postavilo na sredino druge, še težje. Sama, z dvema otrokoma, brez službe. Dobro, da imaš vsaj streho nad glavo. Če prav razumem, je še čas, da splaviš, vendar te je strah in pravzaprav tega niti nočeš narediti. Spoštuj to svoje čutenje, ravnaj, kot ti narekuje srce, rešitev se bo že našla, prav gotovo. Dobre izkušnje z moškim, ki si ga ljubila, so te po njegovi smrti pripeljale v objem njegovega brata. Človeško. Nič te ne obsojam. Oba sta potrebovala bližino, dala sta si jo, vse lepo in prav. In zdaj nosečnost. On ravna kot tipičen prestrašen moški brez namere sprejeti odgovornost zase in za otroka. Ne računaj nanj. Naj ostane pri svoji ženski. S takim moškim si nimaš kaj pomagati. Upam, da ga ne ljubiš. Če te je izdal zdaj, pri tako pomembni odločitvi, kot je otrok, te bo izdal še kdaj. Predlagam ti, da se najprej odločiš, ali boš otroka obdržala ali ne. Potem ravnaj skladno s svojo odločitvijo. Poveži se s prijatelji, znanci, sorodniki. Začni zbirati oblekice. Zaprosi za otroške doklade, za socialno pomoč. Najlepše bi bilo, če bi si našla službo. Ni nemogoče. Najpomembneje je, da se moraš sprijazniti z dejstvom, da si sama za vse in storiti moraš vse, da si boš kar najbolj zaupala in verjela vase. Verjemi, že odločitev ti bo dala novih moči. Pogovori se s kom, ki mu/ji zaupaš in lahko pričakuješ konstruktiven nasvet. Zberi moč, verjemi v to, da te življenje podpira, da ti bo uspelo vse, kar boš delala s srcem. Kaj je to, ve le tvoje srce. Samo vprašaj ga, pa ti bo povedalo. Angeli so s tabo. Drži se!