Spoštovana gospa Magdalena, opravičujem se vam za pisavo, vendar sem zdaj, ko vam pišem tole pismo, strašno razburjena. Ne vem več, na koga naj se obrnem in komu naj se zaupam. Stara sem 78 let in živim v hiši skupaj s sinom in njegovo družino. S snaho se že prej nisva najbolje razumeli, odkar pa je napredovala v službi, je postala čisto nemogoča. Sama sem zelo navezana na svoja vnuka, vendar ju pravzaprav skoraj ne vidim, saj sta cele dneve zdoma. Hodita na vse mogoče aktivnosti, ko pa zvečer prideta domov, jaz nimam vstopa v njihovo stanovanje, kar mi je snaha že večkrat povedala. Tudi danes, pred eno uro, sva se skregali, ker sem hotela videti vnuka, malo poklepetati z njima, pa me je grobo zavrnila in postavila pred vrata. Večkrat sem se že hotela pogovoriti s sinom, pa je gluh za moje prošnje. Pravi, da se le pritožujem in da svoji ženi ne bo oporekal pri vzgoji otrok. Tako mi ne preostane nič drugega, kot da čakam na tistih milostnih pet minut v soboto, ko se po nakupovanju oglasijo pri meni in mi prinesejo zelenjavo s tržnice. Večkrat sem jim že rekla, kaj rekla, prosila, naj mi pripeljejo vnuka vsaj kako popoldne, pa se vedno izgovarjajo, da nimata časa, da ne smeta zamuditi angleščine, telovadbe, treninga. Mislim, da je za osem in deset let stara otroka to veliko preveč aktivnosti in da bi jima eno popoldne z babico dobro delo. Nočem, da moja vnuka postaneta zdolgočasena robota, in mislim, da bi jima jaz lahko veliko dala in jima zelo koristila. Sin se strinja z mano, vendar ženi noče oporekati, snaha pa misli, da je treba otrokoma zapolniti dan, da ne razmišljata neumnosti. Meni se zdi, da so ravno otroške vragolije, ki jih ona imenuje neumnosti, tiste, ki naredijo otroštvo lepo in zanimivo. Poskušala sem ji svetovati tudi glede prehrane, saj menim, da bi morali sadje in zelenjavo nabavljati neposredno pri kmetovalcih, saj na tržnici nikoli ne veš, kaj dobiš, oziroma navadno dobiš živila, ki so prepotovala dolgo pot od proizvajalca do kupca in so polna konzervansov.
Tudi pri tem sem naletela na gluha ušesa in še celo slišala sem jih, češ da naj se ne vtikam v stvari, ki se me ne tičejo. Ali tudi vi mislite, da se me ne tiče, kaj se dogaja z mojimi vnuki? Naj opustim vsakršno upanje, da bosta kdaj pri meni preživela celo soboto in ne samo pet minut? Prosim vas, pomagajte mi. Hvala.
          Babica

Draga Babica, si ena izmed številnih babic, ki ne najdejo skupnega jezika z mladimi starši, in to je za babice navadno večji problem kot za otroke. Tvoja vnuka nečesa, česar ne poznata, niti ne moreta pogrešati, zagotovo pa bi jima tvoja topla kuhinja, če bi jo večkrat obiskala, ostala v trajnem spominu. Tvoja snaha je ena izmed sodobnih mam, ki želijo iz svojih otrok napraviti genije, zdravnike, odvetnike, umetnike in jim zato že v najrosnejših letih ponujajo možnost številnih krožkov in obšolskih dejavnosti. Ta možnost je za otroke po eni strani zelo koristna, po drugi strani pa jim preveč tovrstnih aktivnosti kmalu lahko postane breme. Kje je ta meja in koliko popoldanskih krožkov je še primernih za otroka, po navadi odločajo starši, in če tvoj sin in njegova žena nista dovzetna za tvoje predloge, ne moreš nič. Lahko pa je zgodba tudi čisto drugačna. Čisto mogoče je tudi, da te pač nočejo obremenjevati. Če je snaha samozavestna in prepričana o svojih nazorih, potem jo boš težko premaknila, pa če so tvoji argumenti še tako tehtni. Seveda je hrana, kupljena neposredno od pridelovalcev, pogosto kvalitetnejša od tiste, ki jo kupimo v trgovini, vendar v preobilici dela mlada dva verjetno ne moreta skrbeti še za to. Ne vem, ugibam. Dejstvo je, da tvoja pomoč očitno ni zaželena, vzrok pa po vsej verjetnosti tiči v dejstvu, da imajo mladi pač svojo filozofijo in svojo vzgojo in ne pustijo, da bi jim ti solila pamet. Če bi bili pametni, bi te seveda poslušali vsaj vsake kvatre enkrat, kakšen tvoj nasvet pa bi tudi upoštevali. Ker se nočejo učiti iz tujih napak, jim pusti, da se učijo na svojih. Tistih pet minut, ko sta otroka pri tebi, jima daj vedeti, da ju imaš rada in da lahko vedno prideta. Če bosta zares čutila tvojo ljubezen, bosta prej ali slej sama potrkala na tvoja vrata. Bodi dobro in drži se.