Draga Magdalena, pišem ti prvič, tvojo rubriko pa redno berem. Stara sem 25 let, študentka, doma s podeželja. Študij si težko privoščim, ker smo doma bolj revni, zato ves čas tudi delam kot natakarica in nekako gre. Zadnje čase me grabi nekakšno malodušje, ker sem se začela zavedati, da tudi po diplomi ne bo nič drugače, da bom službo težko dobila in da bom še kar nekaj časa odvisna od staršev. K sreči se z njimi dobro razumem, prav tako z bratom, ki se je že pred petimi leti poročil in odselil od doma. Tudi jaz bi si rada ustvarila družino, se odselila od doma in zaživela samostojno življenje, pa mi okoliščine tega ne dovoljujejo. Zdaj pa k vprašanju. Pred dobrim letom sem spoznala premožnega starejšega moškega in on se je zaljubil vame. Tudi meni je bil všeč, zato sem se spustila z njim v krajše razmerje, potem pa vse skupaj prekinila, ker me je zelo motilo, da je poročen. Vendar on ni odnehal. Kupil je garsonjero in mi povedal, da jo je kupil zame in da naj samo povem, ali hočem ključe ali ne. Ker vem, kaj to pomeni, sem njegovo velikodušno ponudbo zavrnila, vendar mi je zdaj po svoje žal. Razmišljam o tem, da bi vendarle privolila v vlogo ljubice, saj ga imam rada, vendar bi bila ta rešitev samo začasna. Vem, da je zaljubljen vame, da bi mi kupil vse, kar bi si poželela, vendar ne bi bila nikoli zaresen par, ker bi se morala skrivati in tajiti zvezo. To pa mi ni preveč všeč. Po drugi strani pa bi to vendarle bil korak proti samostojnosti, imela bi nekakšno prihodnost in možnost živeti, kot si želim. Kaj misliš, Magdalena? Naj sprejmem njegovo ponudbo? Naj povem še to, da ima moj oboževalec dva otroka mojih let. Oba poznam in mislim, da se jima še sanja ne, kakšno skrivno življenje živi njun oče. Pravzaprav me to niti ne bi toliko motilo in bi se sprijaznila tudi s skrivanjem. Moti pa me to, da bi mu bila potem stalno nekaj dolžna in bi morala plesati tako, kot bi žvižgal on. Dilema je velika, s starši se o tem sploh ne upam pogovarjati, ker bi jih preveč prizadelo, če jim povem po resnici. Kaj naj storim, Magdalena? Kaj mi svetuješ? Nestrpno pričakujem tvoj odgovor, saj se o tem problemu ne morem z nikomer pogovarjati. Lepo se imej in hvala za odgovor.
         Tjaša

Draga Tjaša, na tvojem mestu te ponudbe ne bi sprejela. Zakaj? Ker si zaslužiš kaj boljšega, zato. Na prvi pogled bi ti selitev v garsonjero res prinesla svobodo, ampak v resnici bi padla v suženjstvo, ki bi ti začelo kmalu presedati. Tvoj dobrotnik bi prihajal, kadar bi se mu zahotelo, morala bi mu biti nenehno hvaležna in tvoje sanje o samostojnosti bi se razblinile kot milni mehurček.
Predlagam ti, da s samostojnostjo počakaš na čas, ko boš lahko napravila ta korak sama ali v družbi fanta, ki ga boš ljubila, ki te bo ljubil in si bosta ustvarila skupno življenje. Brez skrivanja, brez finančne odvisnosti, brez sramu. Mlada si še, vse življenje je še pred tabo, ne zakompliciraj si ga že takoj na začetku. Tvoj mecen te ima morda res rad, morda je tudi zaljubljen vate, a kaj dosti več od denarja in občasne ljubezni ti ne more ponuditi. To bi se mi zdelo sprejemljivo samo, če bi bila tudi ti noro zaljubljena vanj in ne bi mogla živeti brez njega. Potem bi razumela, da mu hočeš biti čim bliže, da hočeš čim več časa preživeti z njim. Ker pa iz tvojega pisma nisem razbrala, da bi bilo tako, se mi zdi boljše, da na svojo svobodo še malo počakaš. Verjemi, da bo vse dobro, in videla boš, da se ti bo marsikaj obrnilo na boljše, kot morda pričakuješ zdaj. Diplomirala boš, tudi službo se da dobiti, če imaš voljo. Verjemi, verjemi, verjemi! Upaj na najboljše, pa se bo obrnilo na dobro. Če se s starši dobro razumeš, ti prav gotovo ne bo tako težko počakati še malo s samostojnostjo, ki ti nikakor ne uide. Prej ali slej boš prevzela odgovornost za svoje življenje, tako materialno kot moralno. Selitev v garsonjero bi te le pahnila iz ene odvisnosti v drugo, in čeprav se zdaj tega ne zavedaš, bi ti šlo to močno na živce. Zato ti predlagam, da stisneš zobe, zavihaš rokave, čim prej diplomiraš in se posvetiš iskanju službe. Kar boš ustvarila s svojimi rokami, ti bo veliko več pomenilo, kot bi ti pomenila podarjena garsonjera, za katero nikoli ne bi vedela, ali je res tvoja ali ni. Drži se!