Spoštovana Magdalena, pišem vam prvič in vas prosim za odkrit nasvet. Zdaj pa k stvari. Stara sem 38 let in sem mati samohranilka. Sin je pravkar dopolnil 14 let in zadnje čase me zelo skrbi zanj, saj se sploh ne premakne od računalnika. Odkar sem mu ga na obroke kupila, nenehno gleda v zaslon in brska po internetu. Pravzaprav sploh ne vem, kaj dela, vem samo, da večkrat, ko vstopim v njegovo sobo, zamenja stran na zaslonu. Imam ga na sumu, da gleda pornografijo, igra igrice in si dopisuje. Ko je bil manjši, je bil vedno rad v naravi, hodila sva na sprehode, mislila sem, da sem ga vzgojila v ljubitelja narave in da bo tudi v odraslosti veliko zunaj, pa se dogaja prav nasprotno. Vse dneve in noči sedi za računalnikom, če mu kaj rečem, me sploh ne sliši, hrano si nosi kar v sobo. Včasih ponoči sploh ne gre spat, ampak je kar do jutra na internetu. Ima nekaj prijateljev, ampak se ne družijo, ne vem, morda se pogovarjajo po internetu. Skrbi me za sina, stalno je v sobi, oči ima že čisto rdeče, hrbtenica trpi, da o duševni škodi in siromašenju življenja, ki jo prinaša odvisnost od interneta, sploh ne govorim. V naših najstniških letih internet še ni bil razvit, hodili smo v kino, se zabavali, hodili v hribe. Zdi se mi, da je to veliko bolj kakovostno življenje kot buljenje v zaslon računalnika. Kaj mislite vi, Magdalena?
          Daša
Draga Daša, tvoj sin ni skoraj nič drugačen od svojih vrstnikov. Razlika je samo v tem, da mu ti pustiš viseti za računalnikom, tisti, ki ne visijo, pa imajo gotovo prepoved. Računalnik je najbolj popularna stvarca med mladimi, internet pa prostor, kjer se srečujejo in kamor hodijo na sprehode. Res je, včasih smo se dobivali v kavarni in klepetali, danes pa je to preprostejše. Sediš doma v naslanjaču in klepetaš s prijateljem. Seveda ti tako nekatere pomembne funkcije zakrnijo, razvijejo pa se nekatere druge. Vsekakor zakrni občutek za druženje, za soljudi, za zunanji svet. Če je tvoj edini svet soba z računalnikom, potem boš takrat, ko se boš prisiljen znajti na odprtem prostoru, med ljudmi, v družbi, izgubljen. Predlagam ti, da uvedeš sankcije, da sinu omejiš uporabo računalnika, saj ga boš s tem obvarovala marsikatere tegobe, ki izvira iz pomanjkanja socialnega življenja. Prav nič vam ne zavidam, mamam teh računalniških genijev, saj vaši otroci zahajajo v svet, ki ga ve ne poznate in jih nanj ne morete pripraviti. Vse, kar ti preostane, je to, da upaš, da ne bo večjih posledic. In če ne bo šlo drugače, računalnik preprosto izklopi. Srečno.
Darilo
Draga Magdalena, imam čisto kratko vprašanje. Brat me je povabil na poroko in me vprašal, ali bi bila njegova poročna priča. Bila sem zelo vesela, vendar sem zdaj zelo zaskrbljena, ker nimam denarja za darilo. Slišala sem, da mora poročna priča kupiti največje darilo. Brata si ne upam nič vprašati, mama in oče mi pravita, naj grem delat, češ da je še dosti časa, da zaslužim za darilo, jaz pa ne morem zdaj, na začetku šolskega leta, delati, ker hodim še v srednjo šolo. Stara sem 18 let. Kaj naj naredim, Magdalena, čisto sem na tleh.
          Aida
Draga Aida, verjamem ti, da si na tleh, to so velike stiske. Tvoj brat zagotovo ve, da nimaš denarja, in najbrž tudi ne pričakuje kakšne dragocenosti. Znal bo ceniti tudi kaj skromnejšega, če boš v darilo vdihnila ljubezen in žar, s katerim ga boš izročila. Predlagam ti, da sama kaj napraviš, zašiješ prt, izdelaš ikebano; lahko narišeš sliko, ustvariš kip. Če pa od tebe res pričakujejo ne vem kakšno darilo, potem to ni pošteno, saj vendar vedo, da hodiš še v šolo. Ampak stiska je že tu in pregnal bi jo samo glavni dobitek na lotu, kajne. Tega pa najbrž ne bo, tako da poskušaj zaslužiti nekaj denarja za surovine, potem pa se loti slikarstva, kiparjenja, šivanja, vezenja in darilo bo takšno, da ga bodo vsi občudovali. Želim ti, da uspešno prebrodiš tole preizkušnjo. Lepo se imej.