Draga Magdalena, pišem ti prvič in upam, da mi boš sploh odgovorila. Stara sem 32 let, samska, z lepo službo, imam svoje stanovanje. Pravzaprav stojim na prelomnici, ki se je dobro zavedam, zato sem še toliko bolj zmedena zaradi stvari, ki se mi dogajajo, in čustev, ki me preplavljajo. Na kratko: zaljubljena sem do ušes. Takšnih čustev doslej nisem poznala. Kadar se srečava, me trese elektrika, gre mi na jok , toliko ljubezni čutim. Rekli boste, krasno, vendar ni tako zelo lepo. Zaljubljena sem namreč v žensko. Tega čustva pri sebi prej nisem poznala, zato sem se zdaj kar malo ustrašila, vendar sem sprejela, ker je tako lepo. Objekt moje ljubezni, zame najlepša in najbolj seksi ženska na svetu, o vsem tem seveda nič ne ve, saj je poročena in ima dva otroka. Vendar opažam, da je zelo rada v moji družbi, da me pogosto povabi na kavo, da me včasih pogleda zelo zapeljivo. Ne vem, kako naj se obnašam, saj nimam nobenih izkušenj z ženskami, ona pa po mojem mnenju tudi ne, vendar čutim, da ni ravnodušna do mene. Ne vem, v kaj se najin odnos sploh lahko razvije, ne predstavljam si niti seksa z žensko, čeprav čutim, da si ga želim. Kadar jo srečam, se v meni vse bliska, čutim noro željo, da bi se je dotaknila, da bi jo objela, da bi jo lahko poljubila. Nekje globoko v sebi sem mirna, saj čutim, da se bo to nekoč uresničilo, vendar ne najdem poti do tja. Po eni strani si vroče želim njene družbe, po drugi strani bi si najraje našla fanta in na vse skupaj pozabila. To seveda ni tako preprosto, saj so me čustva preplavila in popolnoma prežela, zato samo plavam s tokom in se ne sprašujem, kaj je prav ali narobe, kaj se sme in česa se ne sme. Moji starši so zelo verni in vem, da bi ju popolnoma vrglo s tira, če bi vedela za ta moja čustva. Tudi prijateljicam o njih raje ne govorim. Zdaj ko sem vse to napisala, mi je laže, zdi se mi, kot da je del bremena že odpadel z mene. Prosim te, Magdalena, napiši mi nekaj spodbudnih besed, vem, da si odprta za taka vprašanja, ker sem v tvoji rubriki že brala pisma gejev in lezbijk. Sem potem tudi jaz lezbijka? Če sem, sem postala pred kratkim, kajti prej sem se vedno zaljubljala v fante in tudi uživala z njimi. Hvala ti za odgovor. Upam, da me ne bo nihče prepoznal, saj živim v manjšem kraju.
                Andreja

Draga Andreja, hvala ti za pismo. Deklet in fantov, kot si ti, je veliko več, kot si sploh upamo misliti, zato bom odgovorila vsem, ki vas je strah istospolne ljubezni. Ljudje smo biološka in družbena bitja. Temeljne fiziološke lastnosti in predispozicije so prirojene, ostalo je pridobljeno med primarno in sekundarno socializacijo. Nekateri strokovnjaki menijo, da istospolna nagnjenja sodijo med pridobljeno in imajo zvezo z načinom razvoja seksualnosti, nekateri pa menijo, da so istospolna nagnjenja dana od boga. V resnici ima z njimi probleme samo človek. Človek je bil tisti, ki jih je obsodil in začel preganjati, narava nima nič s tem. Zakaj taka gonja proti istospolni ljubezni, ne vem, bojim se, da ravno zato, ker ne omogoča reprodukcije. Družba že tisočletja živi v takšnih ali drugačnih združbah, plemenih, skupinah, družinah. Zakaj si je zahodnoevropska civilizacija izbrala ravno tradicionalno družino kot temelj in jo razglasila za sveto, ni težko uganiti. Tradicionalna družina zagotavlja reprodukcijo in rojevanje novih davkoplačevalcev oziroma darovalcev. Spolnost, zaznamovana z grehom, pa zagotavlja dovolj krivde in kesanja za cvetočo prodajo odpustkov. V taki sredini se istospolna ljubezen seveda ni mogla enakovredno uveljaviti in je postala stigmatizirana, vsi, ki jo čutijo in živijo, pa ožigosani. To seveda v ljudeh, ki v sebi prepoznajo istospolna nagnjenja, povzroča hudo trpljenje in stiske, ker mislijo, da delajo nekaj zelo narobe, ker tako čutijo. Drugi spet te občutke potlačijo in zasovražijo ter jih projicirajo v druge in tako postanejo homofobi. To je narobe! Misliti tako je narobe! Vsi ljudje smo v svojem bistvu biseksualni in enaki pred Bogom in morali bi biti tudi pred zakonom. Vsaka ljubezen je sveta, in če ne bi bila naravna, je ne bi bilo. Narava nam je podarila toliko lepega, toliko darov, mi pa jih zaničujemo, uničujemo in nasploh z njimi ravnamo kot svinja z mehom. Tudi z istospolno ljubeznijo je tako. Draga Andreja, zgodilo se ti je nekaj čudovitega in upam, da se nekega dne opogumiš in ljubljeni ženski poveš, kaj čutiš. Vse dobro!