Pozdravljena! Draga Magdalena, pišem ti prvič, ker enostavno rabim dober nasvet in sem se obrnila nate. Stara sem 25 let in prihajam iz kmečke družine. Imam fanta, skupaj sva že dobrih pet let, in stanujeva v stanovanju, ki je najino in sva samostojna. Kot majhen otrok in še zdaj si želim, da bi živela doma na kmetiji, vendar sva se pred tremi leti s fantom odločila, da greva na svoje v stanovanje, čeprav tudi on prihaja s kmetije, vendar si ni nikoli želel ostati doma. Odločitev, da greva v stanovanje, sva sprejela zato, ker se je njegova mama vedno vmešavala med naju in nama prisluškovala in ker je bolna na živcih. Pri nas doma pa nisva bila, ker je prisoten alkohol, vendar se s starši odlično razumem in so živo nasprotje njegovim. Zato sva šla v stanovanje, vendar imava zdaj problem. Iz mene je privrela želja, da bi bila doma in prevzela kmetijo. Moj oče bi bil tega zelo vesel. Toda moj fant nikakor ne želi iti k nam; o tem sva se že večkrat pogovarjala, a brez uspeha. Ne vem več, kaj naj naredim. Stanovanje me utesnjuje, rada sem v naravi in delam, imam veliko ciljev za kmetijo. Ampak kaj mi pomaga, če moj partner temu nasprotuje? Pomagaj mi, prosim. Naj se odločim za svoje sanje in cilje ali naj ostanem z njim v stanovanju? Mogoče bi rada poudarila še to, da sem pred dvema letoma hotela postati fotomodel, in ko sem bila poklicana na razgovor, je tudi temu nasprotoval, zato se razgovora nisem udeležila. Drugače ga imam zelo rada in mi je težko ob misli, da ne bi bila več skupaj. Pomagaj mi, prosim. Naj še vztrajam z njim? Že od začetka sva imela veliko težav, saj je mamin sinček, in ko sva se midve sprli, je vedno potegnil z njo in na tihem jo vedno zagovarja. Ima tudi veliko pripomb čez mene, češ da ne znam čistiti, da sem lena, pa to ni v redu, ono ni v redu … Včasih se mi zdi, da me primerja s svojo mamo in samo kritizira, poleg tega mi posveča zelo malo časa. Vendar ga imam vseeno rada. Kaj naj naredim? Toda ob misli, da bi šla sama domov in ga pustila, mi kmetija ni več toliko zanimiva. Že nestrpno pričakujem odgovor. Lep pozdrav!
Ana

Draga Ana, najprej moraš poslušati sebe. Tvoja srčna želja, da bi šla na kmetijo, ni več tako močna, če pomisliš, da bi šla tja brez fanta. Razumljivo, rada ga imaš. On pa noče na vašo kmetijo, raje bi ostal v stanovanju ali pa odšel k svojim staršem. Tudi razumljivo. Torej bosta morala skleniti nekakšen kompromis. Ti bi lahko živela in delala na kmetiji, on bi živel, kjer koli bi želel, konec tedna pa bi se dobivala in uživala v skupnih trenutkih. To ne bi šlo? Če vama ne bo uspelo najti kompromisa, bo moral eden od vaju popustiti in se prilagoditi drugemu, to pa bo v njem verjetno povzročilo upor in nezadovoljstvo. Če se boš odrekla sanjam o kmetovanju, boš zelo nesrečna in takrat boš jezna na fanta. Če pa bo popustil on, prav tako ne bo dobro. Drugače bi bilo, če bi z ljubeznijo iskala skupno rešitev in se nobenemu od vaju ne bi bilo težko odreči sedanjemu udobju. Zdi se mi, da sta oba še precej navezana vsak na svoje starše in da tudi tvoja želja po kmetovanju temelji v tej navezanosti na dom. Zakaj pa ne najameta kakšne zapuščene kmetije, ki ni kmetija tvojih staršev, in jo skupaj obdelujeta? Tudi to bi bila rešitev, verjetno tudi zate boljša kot ta, ki jo imaš zdaj v mislih. Če se spet preseliš k staršem, boš padla nazaj v kalupe svoje primarne družine in tako boš le težko prevzemala še kakšne druge vloge, kot je vloga hčerke. Verjamem, da bi rada razveselila očeta, vendar te pot nazaj domov vodi stran od odraslosti, stran od samostojnosti, stran od tvojega resničnega življenja. Ne da bi si to želela, boš prevzela vlogo hčere, ki skrbi za starše in gara na kmetiji. Misliš, da te bodo potem spoštovali? Nič bolj kot zdaj, zato si dokazovanje raje prihrani. Če imaš fanta tako zelo rada, kot pišeš, si prizadevaj ohraniti vajino zvezo, ta pa se ne bo ohranila tako, da boš šla ti živet nazaj domov. Če si želiš kmetovati, si to željo lahko izpolniš tudi drugače. Če pa si želiš domov, je to nekaj čisto drugega. Rada bi spet podoživela otroštvo, pomagala staršem – to je vse v redu, a ne vem, če bo ta želja dolgo trajala. Zato ti svetujem pošten razmislek, še kakšno mnenje prijateljev in šele potem odločitev. Drži se in zaupaj vase. Srečno!