Pozdravljena, Magdalena! Veliko poguma sem morala zbrati, da sem se odločila napisati svojo zgodbo. Znašla sem se pred težavo, ki se je preprosto sama ne morem ali pa tudi ne želim rešiti in bi vsekakor potrebovala kakšen nasvet. Stara sem 43 let, moj partner pa 46. Nimava otrok in skupaj živiva leto dni in pol. Oba sva razvezana, po premagani krizi pa sva si začela skupaj ustvarjati najino življenje. Sem zelo živahne narave in od življenja pričakujem kar veliko, morda tudi preveč, a zelo optimistično gledam na življenje pred seboj, kljub vsem zunanjim vplivom. Ko sva se spoznala in spoznavala, sva odkrila veliko skupnih interesov, enakih pogledov na različne strani življenja tako ali drugače. Tako sva zaživela skupaj, preselila sem se k njemu. Dopolnjujeva se v vseh pogledih, le v spolnosti ne. Pravzaprav ne vem, saj v letu dni in pol, odkar živiva skupaj, še nisva imela spolnega odnosa. Ja, prav si slišala, res je. Na začetku je bilo nekaj nežnosti in intime in sem mislila, da še ni pripravljen in se nekako predala usodi. Po letu dni in pol pa se mi zdi vse skupaj že nenormalno. Prijateljica, ki sem ji zaupala svoj problem, ni prišla do besede in mi je kratko in preprosto odgovorila, da sem nora. Velikokrat sem se o tem poskušala pogovoriti z njim, pa je pogovor vedno obvisel v zraku in na veliko vprašanj še do zdaj nisem dobila odgovora. Zelo ga imam rada in sem mu vsekakor želela pomagati, tudi z nasvetom, naj obišče zdravnika, a je vse ostalo le pri besedah. Čustveno sem nekako otopela, želim si njegovih nežnosti, dotikov, a se mi zdi, da ne bo nič iz tega. Zadnje čase veliko razmišljam o tem, da bi se odselila, to sem mu tudi povedala, žalostno pa je, da se tega zaveda, boli pa me, da za to ni pripravljen nič storiti. Na veliko načinov mi pokaže, da me ima rad, da me spoštuje, a mislim, da je to premalo, da bi nama uspelo. Prosim, svetuj mi. Za odgovor se ti že vnaprej najlepše zahvaljujem.
          Bralka
Draga Bralka, prav gotovo ti ni bilo lahko tole zgodbo spraviti na papir in upam, da ti bo moj odgovor v pomoč. Če se partnerja odločita za skupno življenje, to navadno vključuje tudi spolnost, in s tega stališča je tvoja zgodba res nenavadna. Če pa pomislim na to, da smo ljudje močno različni med seboj in da živimo v različnih skupnostih, me tvoj problem niti ne preseneča. Očitno je, da ima tvoj partner težave s spolnostjo, in ker ga imaš rada, jih lahko s tvojo pomočjo premaga. Morala se bosta pogovarjati o tem, vendar ti ne nastopaj s položaja nekoga, ki pričakuje in očita, ker tega ne dobi, ampak bodi razumevajoča. Tvoj moški mora dobiti občutek, da ti lahko zaupa in da ga imaš rada tudi brez spolnosti. Ne veva, kaj je bilo, morda je bil v otroštvu zlorabljen, morda je impotenten, morda … morala ga boš odkrito vprašati, vendar ne z očitajočim prizvokom, temveč v stanju popolnega sprejemanja okoliščin, kakršne so. Če mu boš očitala, bo njegova stiska še večje in blokada popolna. Sprejmi ga takšnega, kot je, in videla boš, kakšne čudeže delata tovrstna bližina in zaupanje. Saj pri odnosih navsezadnje ne gre le za seks, razumem pa te, da hočeš potrditev tudi kot ženska. Njegova stiska tebe pravzaprav žali in ti jemlje tisto samozavest, ki jo vsaka ženska potrebuje in mora doživeti. Najbrž pa tudi tvoja neizpolnjena seksualna želja vpliva na tvoje počutje. Ni druge poti kot odkrit razumevajoč pogovor in upanje, da se ti bo partner odprl in ti zaupal toliko, da bosta skupaj premagala to blokado. Če ga imaš dovolj rada in on tebe, vama bo zagotovo uspelo, saj obstajajo načini, da človek sprosti tovrstne blokade in potem bosta ti in tvoj partner lahko normalno uživala v spolnosti. Pot do tja je morda dolga, ampak se splača, saj sem iz pisma razbrala, da vse preostalo med vama dobro funkcionira. To je redek dar in človeka, ki ga imaš rad, ne moreš kar zapustiti in si najti novega. Ljubezen je proces, ki nas nenehno spreminja, in če smo modri, nas spreminja na bolje. Morda so partnerjeve težave v spolnosti samo velika preizkušnja vajine ljubezni in bo ta po tem, ko jih bosta odpravila, še močnejša in trdnejša. Predvsem pa ne bodi nestrpna in ničesar ne zahtevaj, saj bo njegova želja veliko prej prišla spontano, sama. Ne čakaj na to, kdaj bo, prepusti se in v skrajni točki pričakuj tudi, da morda nikoli ne bosta seksala, pa ga imej kljub temu rada. Držita se in srečno.