Pozdravljena, Magdalena. Odločila sem se, da ti pišem, ker se o tem ne morem z nikomer pogovarjati, pa me tišči in duši, pa še tvoje mnenje me zanima. Stara sem 47 let, sin jih ima 23. Živiva sama, ker nama je mož oziroma oče umrl, ko je imel sin štiri leta. Očeta je vseskozi močno pogrešal in se zato še bolj navezal name, ko pa je prišel v puberteto, so se začele skrbi. Začel se je družiti s starejšimi fanti iz sosednjih blokov in tako je pri štirinajstih začel kaditi in piti alkohol. Vseskozi sem ga opozarjala in mu naštevala škodljive posledice pitja in kajenja, pa me ni poslušal. Nekako sem se sprijaznila s tem, saj mu nisem mogla preprečiti, da bi si sam izbiral družbo in prijatelje. Vse je še nekako šlo, pred tremi meseci pa je domov pripeljal dve veliki škatli in rekel, da ga je prijatelj prosil, naj ju shrani zanj. Nič nisem rekla, ko pa sem pospravljala njegovo sobo, sem le pokukala v tisti dve škatli in se zgrozila. V eni škatli so zloženi avtoradii, v drugi pa je – marihuana. Sina že dolgo sumim, da kadi marihuano, o tem sva se tudi pogovarjala, in ko sem se pozanimala o škodljivosti te mehke droge, sem ugotovila, da je pravzaprav manj škodljiva kot alkohol. Ko mi je sin obljubil, da nikoli ne bo poskusil česa močnejšega, sem se pomirila. Ampak to, kar sem videla v tistih dveh škatlah, me zdaj preganja podnevi in ponoči. Moj sin se je očitno začel zdaj ukvarjati še s preprodajo marihuane in radii, ki sem jih videla, so zagotovo ukradeni. Tega pa ne morem in ne morem ne sprejeti in ne pogoltniti, hkrati pa si želim, da bi moj sin našel pravo pot. Zato sem začela resno razmišljati, da bi sina prijavila policiji. Naj se spoprime s posledicami svojih dejanj in naj zanje tudi sprejme odgovornost! Bila sem že skoraj čisto odločena, v rokah sem že držala telefonsko slušalko, pa mi je notranji glas rekel, naj tega ne storim. Zdaj o tem vsak dan razmišljam, vendar si tega koraka preprosto ne upam napraviti, čeprav mislim, da bi bilo za mojega sina to dobro. Kaj misliš ti, Magdalena? Naj ga prijavim ali naj raje molim, da bi tiste škatle čim prej odnesel in se lotil kakšnega poštenega posla? Prosim, pomagaj mi, Magdalena, saj se o tem nisem še z nikomer pogovarjala, ker me je preveč sram. Naša družina je bila vedno poštena in res me boli, da je moj sin zabredel v takšne vode. Misliš, da bi ga prijava streznila? Prosim, pomagaj!
          Nuša

Draga Nuša, ne vem. Če ga prijaviš, ti bo močno zameril, pa še zanesljivo popotnico v svet kriminala mu boš dala. Tam, kjer naj bi prevzgajali mlade fičfiriče, se ti fantje menda največ naučijo o lumparijah. Tako da prijava in morebitni zapor na tvojega sina mogoče ne bi vplivala vzgojno, temveč bi mu nakopala kartoteko, ki se je nikoli ne bi mogel znebiti. Torej mu pravzaprav ne bi kaj dosti koristilo. Veliko boljše se mi zdi, da se odkrito pogovoriš z njim in mu v pogovoru tudi zagroziš s prijavo. Zahtevaj, da inkriminirano robo t-a-k-o-j odnese iz stanovanja, in če te ne bo ubogal, uvedi sankcije. Nehaj mu kuhati, prati, pospravljati sobo. In moli, da bi našel prijatelje, ki bi ga motivirali za bolj poštene dejavnosti, ali da bi se zaljubil v dekle, ki ga bo spravilo na pravo pot. Kaj več pa tako in tako ne moreš storiti, saj je tvoj sin odrasel moški, ki bo moral počasi začeti skrbeti sam zase in si po možnosti tudi ustvariti toplo gnezdo, družino. To si želiš, kajne? Saj si to v resnici želi tudi tvoj sin, samo tega še ne ve, ker je še premlad in ker še vedno travmira, ker je rasel brez očeta. Zdaj se hoče dokazati, postaviti, in ker menda »… lepa dekleta ljubijo barabe …«, ga je pač odneslo v te vode. Pusti ga, naj hodi po svoji poti, ti pa si uredi življenje brez njega, saj boš potem lažje pozabila, kaj je v tistih dveh škatlah. Res je, tvoj sin ima v sobi prepovedano robo, in za to bi bil gotovo kaznovan, če bi ga prijavila. On, ki je majhna riba, bi plačal svoj račun in odslužil svojo kazen, tisti, ki so z mnogo bolj umazanimi kriminalnimi posli spravili na kolena vso državo, pa ne bodo nikoli kaznovani. V tej luči sta sporni škatli čisto nedolžni, poleg tega ti je povedal, da ju je samo spravil za nekoga drugega. Tvoj sin je tovariški in kolegialen, kar pa ni nič slabega. Morda sploh ni on tisti, ki preprodaja travo in krade radie? Temeljito se pogovori z njim in mu po pravici povej, da ti vsebina škatel ni všeč in naj ju odpelje. Prepričana sem, da bo to tudi storil. Srečno!