Spoštovani, sem 24-letna mati in imam otroka starega tri leta. Pred več kot dvema letoma sem na zabavi svoje prijateljice spoznala prijetnega fanta, vsaj na videz je bilo tako. Že na prvi pogled mi je postal všeč in na zabavi sva takoj vzpostavila stik, postala sva zelo dobra prijatelja in kmalu tudi par. Čez nekaj časa sem zanosila in v teh mesecih je moj fant postal popolnoma drugačen, začel me je zmerjati, velikokrat me je tudi udaril. To se je dogajalo čedalje pogosteje. Domov se je velikokrat vračal pijan v poznih nočnih urah. Spraševala sem ga, kaj mu je, vendar mi ni odgovoril. Rekel je, naj ne težim in naj ga pustim. Nekega dne se mu je popolnoma zmešalo. Vrgel me je na tla in začel tepsti, to je potem postalo že na vsakodnevnem redu. Odločila sem se, da bom pobegnila. Zatekla sem se k prijateljici, ki mi je ponudila vso pomoč, a mi ni dal miru. Iskal me je in ko me je končno našel, me je zaprl v stanovanje in prepovedal vse stike z mojimi prijatelji. Nato se je rodil sin. Pred njim se dela angelčka, ko pa se mu ponudi priložnost, me udari, nato pa malčku trdi, da sem se udarila. Velikokrat ga nagovarja proti meni. Res ne vem več, kaj naj naredim, zelo me je strah. Bojim se, da bo kaj naredil otroku, najhuje pri vsem tem je, da ga imam še vedno rada, čeprav ga sovražim in se trudim na vso moč, ga v srcu še vedno ljubim. Tako ne morem več živeti, rada bi pobegnila, a me je strah! Prosim, pomagaj, ne vem več, kaj naj!
          Lana

Draga Lana, rada verjamem, da je tvoje življenje pekel, in to že nekaj časa. Mislim pa, da si k temu precej pripomogla tudi sama, ker nisi takoj odšla, ko te je prvič udaril. Verjetno ti je življenje poslalo takšnega sopotnika zato, da se naučiš spoštovati sebe, da postaviš meje in se osamosvojiš. Vse to boš morala narediti v obdobju po tem, ko boš zapustila svojega moškega. Zapustila ga pa boš, ker ga boš morala, ker te bo drugače ubil. Pa še zaradi enega razloga ga boš morala zapustiti. Zaradi sina, ki vse to gleda, in se od očeta uči, kako se dela z ženskami. Saj nočeš, da bi tvoj sin zrasel v enakega psihopata, kot je tvoj moški? Da ga ljubiš, praviš. In da te je našel, ko si pobegnila k prijateljici in te privlekel nazaj, ti je bilo tudi malce všeč. Morala se boš odločiti, draga moja, med sabo in njim, saj je popolnoma jasno, da te niti ne spoštuje niti ne ljubi, ampak te ima za sužnjo in svojo lastnino, s katero zelo, zelo grdo ravna. Lahko bi rekla kar sadistično. In ti to trpiš? Kdo je s tabo v otroštvu tako ravnal? Ne znaš pretrgati starih vzorcev? Predlagam ti, da si poiščeš terapevtko, ki ti bo pomagala premagati strahove, ki ti preprečujejo, da bi se spoštovala in bi ugotovila, kaj je prava ljubezen, kaj pa sadistično izživljanje. Ne moreš ljubiti človeka, ki te muči in ponižuje, razen če se njegovo ravnanje natančno prilega travmam, ki jih nosiš še iz otroštva. Si se poskusila z njim kdaj pogovoriti? Sploh imaš kakšnega človeka, ki bi ti lahko pomagal in s katerim se lahko pogovoriš? Težko mi je, če se poskušam vživeti v tvojo kožo, čutim nemoč, ki jo po vsej verjetnosti čutiš tudi ti vedno znova, kadar te udari ali poniža. Ne, to ni dobro, in ni prav, in res boš morala nekaj narediti, saj te bo drugače popolnoma uničil. Občutki, ki jih občutiš zdaj, v tem obdobju, se ti nekje skladiščijo, in prišel bo dan, ko jih boš podoživljala in te zgodbe še ne bo tako kmalu konec. Zato začni čim prej ukrepati, da bo ta konec čim prej prišel in da boš v nekaj letih zlepila razpršene koščke svojega življenja spet v smiselno celoto ter dala svojemu sinu zdravo oporo in koristen vzgled. Seveda pa je govoriti lahko in kar je na papirju videti kot majhen korak, v resničnem življenju pomeni temeljito spremembo. Ti jo boš najbolj potrebovala pri odnosu do sebe in pri samopodobi, ki je močno poškodovana. Potruditi se moraš, da se boš spet dobro počutila v svoji koži, si pridobiti samozavest in se bolj spoštovati. Tvojemu moškemu je najbrž vse to uspelo pri tebi precej uničiti, zato tudi ne vidiš izhoda in te vodi strah. Preberi kakšno knjigo o osebnostni rasti, nauči se imeti rada sebe in začni se spoštovati. Ko boš dosegla točko, kjer se boš počutila močno in varno, boš znala tudi postaviti mejo. Verjamem ti, da je tvoje življenje pekel, vendar se zavedaj, da ima vsak pekel tudi izhod in z malo pomoči ga lahko najdeš. Zaupaj! Srečno.