Draga Magdalena, redno berem tvojo rubriko, zdaj pa sem se še sama odločila, da ti pišem. Stara sem 19 let, študentka, živim pri starših. Imam hud problem, ki pa ga nihče ne razume. Imam kljukast nos in to me tako moti, da me je včasih, če sem slabe volje, sram iti celo na ulico. Pozimi še nekako gre, ker se lahko zavijem v šal do oči. Poleti pa … . Moj nos je res nemogoč! Zato sem pred dvema letoma začela razmišljati o plastični operaciji. Najprej sem se o tem pogovorila s starši in oba sta bila ostro proti. Tudi denarja, sta rekla, mi ne bosta dala za takšno »neumnost«. Meni pa se to ne zdi neumnost, saj zaradi svojega nosu zelo trpim. Šla sem se tudi pozanimat k zdravniku, ali bi mi morda lahko takšno operacijo naredili v okviru zavarovanja, pa so me odpravili, češ da nimam tako kljukastega nosu, da bi zato trpela duševne muke. Jaz pa jih trpim, in to strašne! Ko pridem v družbo, imam občutek, da vsi gledajo samo v moj nos. Nekoliko bolj sproščena sem edinole v družbi svojih najboljših prijateljic. One mi pravijo, da je moj nos čisto v redu, ampak me kljub temu podpirajo pri moji želji. Ne vem, kako naj pregovorim starše, da bi mi dali denar, saj ga imajo dovolj. Razmišljala sem tudi o tem, da bi si denar izposodila, vendar nimam nikogar, ki bi mi ga posodil. Torej so za zdaj moje edino upanje starši. Kako naj jih prepričam, da trpim grozne muke, in da naj mi dajo denar, če me imajo radi? Poznaš kakšen dober način, Magdalena? Občutek imam, da se mi bo kar zmešalo, če ne bom šla kmalu na to operacijo. Je to normalno ali si jo preprosto le tako zelo želim? Neprestano mislim na ta svoj nos in opazujem ljudi, kako me gledajo. Za nekatere se mi zdi, da se mi posmehujejo, drugi so sočutni, tretji se delajo, kot da niso nič opazili. Grozno mi je, Magdalena, prosim, pomagaj! Mi lahko odgovoriš čim prej?
          Sara

Draga Sara, s problemi je tako kot z baloni: bolj jih napihuješ, večji so. Prepričana sem, da tvoj nos ni tako zelo strašen in tudi ljudje ne reagirajo tako, kot ti to vidiš, ampak tvojega nosu zagotovo še opazijo ne. Mislim, da si si ti izbrala svoj nos kot osrednjo težavo in zdaj misliš, da boš, ko boš končno prišla do te operacije, srečna in da bo potem vse drugače. Zate morda res, ti si boš bolj všeč, zato se mi zdi, da na to operacijo vsekakor moraš iti, saj si boš izboljšala samopodobo in s tem počutje. Ne pričakuj pa čudežev! Predlagam ti tudi, da svojo neučakanost malce pomiriš, saj ne boš z njo ničesar dosegla, kvečjemu nasprotno. Če ne prej, si boš operacijo lahko privoščila takrat, ko boš zaslužila svoj denar, in če boš pridna, to ni tako zelo daleč. Torej, glavo pokonci, poskušaj se sprijazniti z nosom, kakršen je zdaj, in varčuj za operacijo. Staršev najbrž ne boš prepričala, vsaj tako nestrpno ne. Če bi jima umirjeno razložila, kaj ta tvoj ubogi nosek pomeni v tvojem življenju in kako zelo se ga sramuješ, bi te morda celo podprla. Ničesar ne izgubiš, če poskusiš še enkrat. Ampak tokrat lepo, prijazno, ponižno, proseče, potrpežljivo. Ja, ja, življenje nas vse uči istih lekcij. Mislim pa, da moraš pred operacijo razmisliti še o nečem. Zakaj se ti zdi ta tvoj nos tako problematičen? Zaradi njega morda misliš, da ne moreš dobiti fanta? Da nisi sprejeta v družbi? Sama se zavračaš, to je največji problem, in potem čutiš, kot da te zavrača okolica. Poskusi se sprejeti in vzljubiti takšno, kakršna si. Ne zavračaj same sebe samo zato, ker tvoj nos ni čisto natančno tak, kot so nosovi na naslovnicah modnih revij. En korakec stopi vstran, si od daleč oglej to svojo največjo travmo in videla boš, da je vse skupaj skoraj smešno. Pomemben ni nos, draga Sara, pomembni so srce, sočutje, dobrota, veselje do življenja. Ti si si vse to pustila vzeti oziroma si si vzela kar sama, samo zato ker je tvoj nos za dva milimetra preveč ukrivljen. Ni to smešno? Ta čas, ko varčuješ za plastično operacijo, si preberi kakšno knjigo o resničnih katastrofah in človeških tragedijah ali pa pojdi za nekaj ur na urgenco, pa boš napravila tisti korakec, ki te loči od treznega razmišljanja. Vse skupaj še zdaleč ni tako usodno, kot se tebi zdi in preden se o tem tudi sama prepričaš, poslušaj kakšen nasvet starejših in modrejših. To ti bo precej olajšalo pot. Ker pa si tudi ti samo človek, rosna mladenka, nasvetov verjetno ne boš poslušala in boš napravila po svoje, čez leta pa ugotovila prav to, kar ti nekateri govorimo že zdaj. Ni pomemben nos, pomembno je srce! Srečno.