Vaše rubrike
Krivica | Krivica |
|
|
|
| sreda, 16. februar 2011 | ||
Spoštovana Magdalena, dolgo sem oklevala, potem pa sem se le odločila, da ti pišem. Dolgo me že boli krivica, ki mi jo delajo starši, pred nekaj dnevi pa sem spet doživela hladen tuš. Naj vam najprej povem nekaj o sebi. Stara sem 32 let in živim v svojem stanovanju, ki sem si ga kupila z dediščino po babici. Ker sem pred kratkim izgubila službo, sem pomislila na to, da bi stanovanje oddajala in se začasno preselila k staršem. Naj povem, da imajo starši veliko hišo in posestvo, ki ga nameravajo očitno v celoti prepustiti bratu, saj niti slišati nista hotela, da bi se jaz spet preselila domov. To me zelo boli in počutim se zavrnjeno, kot že tolikokrat doslej. Ne vem, zakaj brata sprejemajo, mene pa ne, saj jim nisem storila nič žalega in se trudim po svojih najboljših močeh. Boli me, da delajo takšno razliko, boli me, da nimam več vstopa domov, tja, kjer sem odraščala in kjer bi še vedno lahko imela svojo sobo, če je starši ne bi predelali v delovni kabinet za brata. Ne vem, zakaj me zavračajo, ne vem, kako bom zdaj preživela brez dohodkov, očitno na njihovo pomoč ne morem več upati. Torej mi ne preostane drugega, kot da se vedem, da sem sama na svetu, čeprav imam bogato družino z veliko nepremičninami in kopico denarja na banki. Se morda bojijo, da bi ostala za zmeraj? Kaj misliš ti, Magdalena? Naj poskušam še enkrat in jih morda omehčam ali naj na vse skupaj pozabim in se znajdem po svoje? Vem, da bo to zelo težko, ampak kot kaže, mi kaj drugega niti ne preostane. Prosim te, Magdalena, svetuj mi, kaj naj naredim. Hvala za odgovor. Manja Draga Manja, verjamem, da te boli, ker starši delajo tako razliko med tabo in bratom, vendar ti moram povedati, da si ti pravzaprav na boljšem kot tvoj brat. On bo morda res dobil hišo in posestvo ter z njim vse privilegije, vendar bo ravno zato, ker se mu nikoli ni bilo treba truditi, svoje premoženje manj cenil in v njem ne bo užival, kot boš uživala ti v malenkostih, ki si jih boš kupila sama. Poleg tega bo ostal večni otrok, mamin sinček, ki bo dobil priložnost odrasti šele po tem, ko bodo vajini starši umrli. Ti imaš to priložnost že zdaj. Vem, da je hudo, vem, da te boli, in vem, da boš zelo težko našla delo in zaslužek. Morda boš živela skromneje, zato pa boš imela svobodo in lastno življenje, ki ga tvoj brat ne bo imel, dokler so starši živi. Poskušaj preboleti krivico, ki ti jo delajo, in se osredotoči nase in na svoj položaj. Mlada si, zdrava in imaš lastno stanovanje. To je odlično izhodišče za preživetje, seveda pa boš potrebovala tudi službo in zaslužek. Zato ti predlagam, da svoje sile usmeriš predvsem v to smer, družinske zdrahe pa postavi malo na stran, saj te bolj ali manj samo izčrpavajo. Ne začenjaš iz nič, saj imaš svoje stanovanje, službo pa boš tudi dobila, ni vrag. Predvsem pa se zavedaj, da ti starši dolgoročno delajo uslugo, saj ko boš enkrat stala na svojih nogah, te ne bo moglo nič več vreči iz tira. Odraščanje je dolgotrajen proces in mnogi ga nikoli ne končajo ter vse svoje življenje preživijo v veliki odvisnosti od svojih staršev. Prav to se bo zgodilo tvojemu bratu. Ti boš medtem morda živela v pomanjkanju, a zato svobodna in suverena pri svojih odločitvah. Verjemi, da je to vredno več kot bogastvo in posestvo. Zato ti predlagam, da zavrnitve staršev ne vzameš kot svoj poraz, ampak kot priložnost, da zrasteš v neodvisnega, svobodnega človeka, ki zna sam poskrbeti zase in za svoje potrebe. Brat pa bo ostal vpet v primarno družino, starši mu bodo nenehno solili pamet, ko bodo stara, bo skrbel za njiju. Tudi če si bo ustvaril svojo družino, bo v partnerskem odnosu vedno samo napol, saj bo še vedno predvsem sin bogatih staršev. In ves čas bo moral biti zelo hvaležen. Verjemi, da je to zelo slaba popotnica za srečno življenje. Denar te ne more osrečiti, zato ne jokaj za njim. Zberi voljo in moč in se zakadi v iskanje službe. Ko boš imela dohodke, boš povsem drugače gledala na stvari. Predvsem pa se zavedaj, da ta položaj ni tvoj poraz, ampak je priložnost za odločilne korake, ki te bodo pripeljali v svet odraslih, kjer boš z lahkoto sprejemala odgovornost za svoje življenje in uživala v njem. Pomiri se in poglej z lepše plati. In drži se. Srečno. |
||