Spoštovana gospa Magdalena, pišem vam v upanju, da mi boste pomagali napraviti korak naprej v mojih okoliščinah, ki vam jih bom opisala. Stara sem 64 let, upokojena, vendar še zelo vitalna in mladostna. V srednje uspešnem zakonu sem že dobrih 30 let, vendar ne vem, koliko časa bom še zdržala. Ker sem imela težave, sem se pred petimi leti začela ukvarjati z alternativo in predvsem s kristali. Poučila sem se o njih, jih začela sistematično kupovati in moram reči, da se je moje stanje zaradi njih precej izboljšalo. Problem pa je moj mož. Prepričan je, da je duhovnost larifari in da kristali, ki jih imam doma, slabo vplivajo nanj. Pripisuje jim negativno sevanje, čeprav kaj takega sploh ni mogoče, zato se neprestano prepirava. Meni seveda niti na misel ne pride, da bi se nehala ukvarjati s kristali, moj mož pa postaja iz dneva v dan bolj nezadovoljen in tečen, za vse to pa krivi mene in moje kristale. Jaz vem, koliko so mi pomagali in jih zaradi moža ne nameravam vreči stran, pa tudi z duhovnostjo se ne bom nehala ukvarjati. To sem možu tudi povedala, pa mi je očital, da sem sebična in da mi ni čisto nič mar zanj in za njegovo počutje. Ker vem, da kristali nikoli na nikogar ne vplivajo slabo, tudi ne morem privoliti v njegove zahteve in čedalje pogosteje razmišljam o ločitvi in samostojnem življenju. Otroka sta že odrasla in imata vsak svoje življenje, jaz pa mislim, da imam pravico, da svoje življenje preživim tako, kot mi ustreza. Kadar se o tem pogovarjam s prijateljicami, me vse po vrsti obsojajo in mi očitajo, da sem se zaradi nekaj kamnov pripravljena odpovedati družini in zakonu. Toda kakšna družina je to, ki ne sprejema mojega življenja v celoti takšnega, kakršno je, in z njim mene? In pri tem seveda sploh ne gre za kristale, lahko bi bilo kar koli. Zdi se mi, kot da doživljam nekakšno preobrazbo, počutim se prerojeno in ideja o ločitvi in samostojnem življenju me vedno bolj mika. Otrokoma nisem še nič omenila in ju tudi ne nameravam spraševati za mnenje. Ob ločitvi mi pripada pol hiše, zanjo si lahko kupim garsonjero, saj večjega stanovanja ne potrebujem. Pokojnino imam, skrbeti znam sama zase in prepričana sem, da bi potem spoznala tudi nove ljudi in lahko bi zaživela čisto novo življenje. Kaj menite? Sem predrzna in preveč pričakujem od življenja? Naj se odpovem kristalom? Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vam želim še veliko uspehov.
           Sonja
Draga Sonja, če tako čutite, potem morate to tudi storiti. Ne ozirajte se na leta, na prijateljice, na to, kaj bodo rekli sosedje. Poslušajte svoj notranji glas, saj boste le tako lahko živeli v harmoniji s sabo in drugimi. O zdravilni moči kristalov sem se prepričala tudi sama, zato se mi zdi, da je vaš mož na kristale preprosto ljubosumen, malo pa ga je tudi strah, saj čuti, da vas reka življenja odnaša iz njegovega vidnega polja in njegovega nadzora. Če bi mu kdo, ki mu on verjame in ga upošteva, nevsiljivo razložil, kako učinkujejo kristali in kaj vse si lahko človek od njih obeta, bi prav gotovo razmislil in spremenil mnenje. Mislim, da pri vaju težava sploh niso kristali in da se ne bi prav nič spremenilo, tudi če bi se jim vi odrekli. Vaš mož se je začel vesti kot otrok, hoče vso vašo pozornost, verjetno pa ga tarejo tudi vsakdanje moške skrbi, ki se pojavijo v jeseni življenja. Skratka, nekdo ali nekaj mora biti krivo, saj bi sicer moral ugotoviti, da je problem v njem samem, to pa je vedno zelo boleča ugotovitev. Kaj naj vam rečem? Če vas mika samsko življenje, si ga čim prej privoščite, da ga boste lahko dlje uživali. Z možem lahko ostaneta prijatelja, znebili pa se boste cele kopice samoumevnih ženskih opravil, ki jih imate najbrž tudi že vrh glave. Življenje je vaše in vso pravico imate, da ga preživite po svoje. S tem ne boste nikogar prizadeli, moževega tarnanja pa nikar ne pripisujte sebi in kristalom, ampak se zavedajte, da imate pred sabo otroka, ki še sam ne ve, kaj bi rad. Ločitev bi bila zanj idealna priložnost, da odraste in se spopade s svojimi problemi. Pravzaprav mu boste napravili veliko uslugo, če ga zapustite, le da se tega verjetno ne bo nikoli zavedal. Pričakujte, da boste krivi za njegovo nesrečo, ne glede na to, kaj boste naredili. Zato napravite tako, da boste vi zadovoljni. Srečno!