Spoštovana gospa Magdalena, pišem vam po nasvetu prijateljice in upam, da mi boste lahko pomagali z nasvetom. Smo tričlanska družina, hči je stara pet let. Lepo se razumemo in upam, da bo še dolgo tako. Hči gre jeseni v šolo in glede na to, kaj slišim od prijateljic, me je kar malo strah, kako bo. Ker sem že pred tremi leti izgubila službo, posojila pa so ostala, živimo le z ostankom moževe plače, ki zadostuje le za najnujnejše. Tako se je tudi najina hči naučila skromnosti in čeprav se razveseli vsakega darila, ni porabniško usmerjena. Bojim pa se, da bo pod vplivom vrstnikov, ki se že vrtcu postavljajo z blagovnimi znamkami, v veliki skušnjavi. Rada bi jo še vzgajala v skromnosti in spoštovanju vsake malenkosti, vendar se bojim, da mi to po tem, ko bo šla v šolo, ne bo več uspevalo. Pred časom se je v vrtcu zgodilo, da jo je otrok iz skupine s postavljanjem in zasmehovanjem, ker nima tega in tega, močno prizadel. Rada bi ji prihranila bolečino, hkrati pa se zavedam, kako pomembni so vrstniki za razvoj otroka, in tudi vem, da jim bo poskušala biti podobna. Upam, da njene zahteve ne bodo presegale naših zmožnosti, hkrati pa se tolažim, da nas je čedalje več takšnih, ki si razkošja in dragih blagovnih znamk ne moremo privoščiti. Hči se sicer zelo veseli šole, saj je zelo radovedna. Komaj čaka, da se bo naučila brati in pisati, in vem, da ji bo šola veliko pomenila. Zato še toliko bolj upam, da ji je sošolci ne bodo priskutili s tako nepomembnimi stvarmi, kot je, katero blagovno znamko hlač nosiš. Upam, da bo štelo predvsem, koliko si kdo prizadeva in koliko je kdo radoveden. Tako bi vsaj moralo biti. Prosim vas, gospa Magdalena, za mnenje in namig, kako naj ravnam, ko bo šla mala v šolo, da se ne bo počutila manjvredne le zato, ker ni oblečena po zadnji modi ali ker nima računalnika. O tem sem se že pogovarjala s prijateljicami, celo z eno psihologinjo, pa vsi le zmigujejo z rameni in mi ne znajo svetovati. Na vas se obračam po nasvetu prijateljice, ki vašo rubriko redno bere, jaz pa samo občasno. Ali je mogoče, da bi mi odgovorili po pošti ali po telefonu? Če boste pismo objavili, prosim, ne napišite mojega pravega imena, ampak le Bralka. Najlepša hvala in lepo se imejte.
          Bralka

Draga Bralka, najprej ponoviva, kar sem že velikokrat napisala: po pošti, po telefonu ali po mailu ne odgovarjam. Pogoj za odgovor je, da je pismo objavljeno. Kot vidiš, sem ga tudi malo spremenila, tako da te najbrž ne bo nihče spoznal v množici mladih mamic, ki se prav zdaj ukvarjajo s prav takšno težavo. Kako otroka odvaditi-ozdraviti potrošništva ali ga zavarovati pred njim? Hm, težko, potem ko je bil enkrat okužen, ampak pri vajini hčeri tega virusa, praviš, še ni zaznati, zato bo morda nekoliko laže. Vajina vzgoja jo bo pred akutno okužbo vsekakor malce varovala, ne pa tudi pred najbolj normalno željo vsakega otroka in najstnika – spadati v skupino. Svetovala bi ji, naj se druži s takšnimi, ki razmišljajo podobno kot ona, čeprav bi to pomenilo getoizacijo na podlagi socialnega statusa in finančne likvidnosti staršev. Otrok mora sam izbirati svojo družbo in če ve, da so materiale dobrine puhla sreča in se človeka ne meri po globini žepa, ampak po globini srca in duše, potem ji ne bo težko izbrati prijateljev, ki jim blagovna znamka, tudi če jo nosijo, ne pomeni toliko kot prijateljstvo in druženje. Predlagam ti, da se na ukvarjaš preveč s svojim strahom, ampak upaš na najboljše, težave pa odpravljaj, ko se bodo pojavile. Mislim, da moraš vztrajati pri porabniški zmernosti, sicer pa za zdaj tudi nimaš druge možnosti. S hčerjo se prijazno pogovori in ji še enkrat povej, kaj je pomembno v življenju, potem pa, ko bo nastala težava, ravnaj po občutku. Prav gotovo svojega otroka toliko poznaš, da boš znala presoditi, kako ji pomagati iz stiske, v kateri se bo znašla. Edino pomembno je, da ohranite medsebojno zaupanje, preostalo boste reševali sproti. Za zdaj se ne boj ničesar, v šolo hodijo tudi otroci, ki jih starši vzgajajo podobno kot vidva svojo hčer. Prav gotovo bo našla družbo, ki od nje ne bo zahtevala, da se odreče načinu življenja, ki ga je vajena. Zato ti predlagam, da brez strahu jeseni zakorakate v šolo in se veselite novega znanja in prijateljev. Srečno!