Draga Magdalena, pišem ti prvič in upam, da mi boš odgovorila. Stara sem 36 let, poročena, sin hodi v drugi razred osnovne šole. Pred časom sem zapadla v krizo, izgubila sem službo in z možem sva imela težave. Vse skupaj se je pokazalo na mojem zdravju, strašno me je bolel želodec in ko sem šla k zdravniku, me ni poslal na gastroskopijo, kot sem pričakovala, ampak mi je napisal napotnico za psihiatra. Ko sem protestirala, mi je rekel, naj se sama odločim, ali bom šla ali ne, da pa so moje težave psihičnega izvora in moram, če jih hočem odpraviti, več pozornosti posvetiti svojemu psihičnemu stanju. Ko sem potem napotnico pokazala možu, se je začudil in podvomil o strokovnosti našega splošnega zdravnika, prijateljica pa mi je povedala, da je imela njena sestrična podobne težave, pa jih je odpravila z antidepresivi. Zdaj sem se torej znašla v dilemi, ali naj grem k psihiatru ali ne, saj niti ne vem, kaj naj pričakujem in kako naj se vedem. Kaj naj mu povem in česa ne? Ali potem to pomeni, da sem duševno bolna? Živimo v majhnem kraju, kjer se vse zelo hitro razve. Če me bo kdo videl odhajati od psihiatra, bodo naslednji dan vsi govorili, da sem znorela oziroma sem duševno bolna. Tega res ne bi rada doživela, še manj pa privoščim sinu, da bi to izvedeli v šoli. Po drugi strani me želodčne težave že tako mučijo, da bom res morala nekaj ukreniti. Razmišljam, da bi šla v samoplačniško ambulanto, k našemu zdravniku si ne upam več po novo napotnico. Pomagaj mi, prosim, Magdalena in upoštevaj, da je v naših krajih duševna bolezen še vedno nekaj groznega, in mi res ni do tega, da bi šla k psihiatru, čeprav bi mi mogoče lahko pomagal. Upam, da me razumeš in da mi boš kmalu odgovorila. Hvala že vnaprej.
          Lenka

Draga Lenka, tvoje želodčne težave imajo po vsej verjetnosti res psihične korenine, zato ne bi bilo slabo obiskati strokovnjaka. Mislim na dva, psihologa in psihiatra. Psihiater ti bo napisal recept za kakšno blago pomirjevalo ali antidepresiv, s psihologom ali psihologinjo pa se boš pogovarjala o svojih osebnih težavah. Če te skrbi, da te bo kdo videl v čakalnici, in si pripravljena iti v samoplačniško ambulanto v Ljubljano, ti predlagam, da to storiš. Na spletni strani www.nebojse.si najdeš seznam psihiatrov in terapevtov. Če si izbereš nekoga z drugega konca Slovenije, te prav gotovo ne bo videl nihče od sosedov. Izberi si takšnega, ki sprejema napotnice, in ti morda ne bo treba plačati. Predlagam ti, da vsaj poskusiš, čeprav ti moram kar takoj povedati, da ne pričakuj veliko. Največ dela boš morala opraviti sama, psihiater in psiholog ti lahko pri tem le majčkeno pomagata. Ti si tista, ki se boš morala posvetiti svojemu dobremu počutju, sprotnemu reševanju konfliktov, svobodnemu izražanju čustev in drugim dejavnikom, ki vplivajo na naše duševno zdravje. Sicer pa je tvoj strah pred psihiatri popolnoma odveč in prepričana sem, da je tudi v vašem kraju vsaj kdo, ki hodi k njemu, pa ti tega ne veš, ker se to skriva pred drugimi. Zakaj? Ali ne bi bilo vsem laže, če bi duševne bolezni sprejeli kot del našega sveta, realnosti, kot možnost, ki se lahko zgodi vsakomur? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je pred dvema letoma vsak četrti Evropejec vsaj enkrat v življenju znašel v položaju, ko je potreboval psihiatrično pomoč, v zadnjih dveh letih pa se je zaradi krize to število še precej povečalo. Depresija je v Sloveniji med najpogostejšimi razlogi za izostanek z dela in število obolelih se še povečuje. Tebe je morda oplazila blažja depresija kot posledica stresa, in to sploh ni tako hudo in lahko v kratkem času težavo odpraviš, le lotiti se je moraš. Zberi pogum in pojdi k psihiatru v Ljubljano, jemlji zdravila, ki ti jih bo predpisal, in se dogovori za psihoterapijo pri psihologu. Če pa bolj verjameš v kaj drugega, se loti tistega, le loti se nečesa. Mogoče ti bo pomagal zdravilec, morda boš težavo odpravila z meditacijo, vendar se je moraš najprej zavedati in si jo priznati, potem pa se je lotiti s pravega konca. Za zunanje znake – bolečine v želodcu – poskusi z brinovim oljem. Vsako jutro šest kapljic na žličko sladkorja na tešče. A brez skrbi za dobro počutje in brez ukrepov na tem področju ne bo delovalo. Drži se.