Vaše rubrike
Je to ljubezen? | Je to ljubezen? |
|
|
|
| četrtek, 18. februar 2010 | ||
Spoštovana Magdalena, redno berem tvojo rubriko, pisala pa ti še nisem. No, očitno je prišel tudi ta dan in res upam, da mi boš znala odgovoriti. Stara sem 26 let, absolventka ekonomije, že dve leti imam tudi honorarno službo in se preživljam sama. Stanujem skupaj s sostanovalkama, po diplomi se bom preselila v garsonjero. Kot drugi mladi se tudi jaz veliko posvečam internetu, ta oblika komuniciranja mi je zelo blizu, zato na ta način tudi rada spoznavam nove ljudi. Kar nekaj prijateljic in prijateljev sem spoznala na netu. Pred štirimi meseci sem si začela dopisovati z moškim, sedem let starejšim od mene. Že takoj na začetku sva se izjemno ujela in tudi najini sedanji stiki so zelo vznemirljivi. Neprestano mislim nanj in komaj čakam, da mi kaj napiše, pravzaprav živim le še za to. Srečala se še nisva, vendar srečanje načrtujeva. Ne vem ti povedati, kako se ga veselim! Čeprav ga še nisem videla, imam občutek, da mi je bliže, kot mi je bil kadar koli kdo, čutim ga popolnoma v sebi, čutim njegove besede. Ne vem, kaj nama bo prineslo srečanje, saj najina zveza zunaj spleta verjetno nima prihodnosti. Moj internetni ljubimec ima namreč ženo in otroke. Pri tem pa se sprašujem, ali je kaj takšnega, kot je internetna ljubezen, sploh mogoče. Ali je to ljubezen, če človeka še nisem videla? V sebi čutim ljubezen, tako je, kot da bi ga poznala že od nekdaj. Najini pogovori me vedno odnesejo v deveta nebesa in jih potem še večkrat prebiram. Gledam njegove fotografije in ga v mislih objemam. Je to ljubezen? Bojim se, da me zato tako zelo privlači, ker je nedosegljiv in ker zna tako lepo pisati. Kaj bo, ko se bova srečala? Kaj pa, če se zaljubim vanj, on pa ostane pri ženi? Takšna vprašanja se mi zadnje čase motajo po glavi in nanje ne najdem odgovora. Bojim se, da poti nazaj ni več in da bom morala kljub morebitnemu razočaranju to zgodbo pripeljati do konca. Kaj misliš, Magdalena, kakšen bo?
Patricija |
||