Spoštovana gospa Magdalena, pišem vam, čeprav vem, da boste rekli, da sem si za svoje probleme sama kriva in da je po toči zvoniti prepozno. Potrebujem vaš nasvet. Sem ločena tridesetletnica brez otrok, s svojim stanovanjem in solidno službo. Pred dobrim letom in pol sem spoznala moškega in se spoprijateljila z njim. Veliko sva se pogovarjala in se spodbujala, potem pa je med nama preskočila iskra ljubezni in po dobrih petih mesecih poznanstva sva postala par. Nekaj mesecev sva bila srečna kot v devetih nebesih, potem pa je moj prijatelj čez noč ostal brez službe in brez stanovanja. Zasmilil se mi je in vzela sem ga pod streho. Na začetku je bilo lepo, potem pa sva se začela prepirati. Med zadnjim hudim prepirom sva se tudi razšla, vendar on še vedno stanuje pri meni, saj nima kam iti. Že prej mi je šel na živce, ko sva bila še par, zdaj pa mi gre še bolj, saj bi rada svoje življenje spet nekako spravila v red. Večkrat sem mu že odločno povedala, da bo moral iti ven iz mojega stanovanja, vendar me očitno sploh ne jemlje resno. Ker nima dohodkov, tudi za hrano skrbim jaz, da o plačevanju položnic sploh ne govorim. Takšno stanje mi že pošteno preseda in ne vem, koliko časa bom še zdržala. Medtem pa se moj sostanovalec sploh ne vznemirja, mirno prespi vse dopoldneve, ko sem jaz v službi, potem počaka, da skuham kosilo, popoldne gre v gostilno, še prej pa si od mene sposodi deset evrov. Zdaj sem prišla vsaj toliko k pameti, da sem mu nehala posojati denar, saj tako in tako vem, da mi ga ne bo nikoli vrnil. Kako pa naj ga postavim pred vrata? Fizično je precej močnejši od mene, zato si ne upam povzdigniti glasu, saj vem, da bi znal biti tudi agresiven. Postala sem ujetnica svoje lahkovernosti in komur koli se potožim, vsi mi pravijo, da sem si sama kriva, ker sem bila preveč velikodušna. Moram pa vam povedati, da mi ni žal, ker sem ga takrat vzela pod streho, saj se mi je smilil in imela sem ga rada. Ni pa prav, da on zdaj to izkorišča in se noče izseliti. Kaj mislite vi, Magdalena? Kako naj ga izselim?
Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. Lepo se imejte, Manja
Draga Manja, kot si že sama ugotovila, z dobroto ni nič narobe, narobe je s tistimi, ki je ne znajo ceniti in jo izkoriščajo. Med takšne prav gotovo sodi tudi tvoj nekdanji prijatelj, ki se prav nič ne potrudi, da bi si našel službo in stanovanje, ampak kar lepo izkorišča tvoje gostoljubje. In vidiš, zaradi njega in njemu podobnih tudi ti najbrž nikoli več ne boš zaupala in pod streho vzela človeka, ki nima kam. Nič ne pomaga, Manja, morala mu boš odločno povedati, da je prišel čas, da odide, saj nisi več pripravljena z njim deliti ne življenja ne stanovanja. Če misliš, da tebe ne bo upošteval, pripelji s sabo kakšnega prijatelja ali prijateljico za moralno podporo. Morala boš biti odločna, saj bo sicer takšno življenje slabo vplivalo nate, njemu pa tudi prav nič ne pomagaš urediti težave, le omogočaš mu, da odlaša. Zato mislim, da bi bila njegova izselitev konstruktivna rešitev za oba, saj bi ti spet svobodno zadihala v svojem stanovanju, on pa bi si bil prisiljen poiskati rešitev in pomoč. Do tega spoznanja se bo pozneje sicer prikopal tudi sam, za zdaj pa pričakuj pri njem velik odpor. Toda takrat ne smeš popustiti. Vedeti moraš, da on nima več kaj izgubiti in pravzaprav igra na vse ali nič, saj se bojuje za golo preživetje. In dokler mu bo pri tebi kolikor toliko znosno, ne bo nikamor odšel. Morala boš biti zelo odločna, toda to zate tudi ne bo problem, saj se konec koncev tudi ti boriš za svoje znosno življenje. Do tega imaš vso pravico, in četudi se ti bo smilil, moraš zakleniti vrata, saj si sicer nikoli ne bo poiskal česa drugega. Žal mi je, da se tvoja dobrota takole obrestuje. Odpusti si jo in je ne imenuj neumnost, saj bi vsaka zaljubljena ženska ravnala enako. Stvari se pač niso iztekle najbolje, vajine poti so se že razšle, vidva pa še ne. Poskrbi, da tvojemu prijatelju ne bo več tako zelo lepo pri tebi in vsak dan petkrat mu povej, da bi rada spet stanovala sama. Če ne bo šlo drugače, si priskrbi moralno pomoč. Samo brez strahu, boriš se zase in za svoj prostor pod soncem. Mislim pa, da bo zaleglo že, če mu podrobno opišeš svoje počutje in mu poveš, da slabo vpliva nate. Če je vsaj malo človeški, bo sprevidel, da si mora poiskati drugo bivališče. Želim ti vse dobro in srečno.