Vaše rubrike
Debela in poraščena | Debela in poraščena |
|
|
|
| sreda, 27. oktober 2010 | ||
Pozdravljena, Magdalena. Pišem ti zaradi svoje največje težave, ki je tudi vzrok za vse druge probleme. Končujem gimnazijo in edina v razredu še nisem imela fanta. To pa zato, ker se ne upam z nobenim zbližati, saj se sramujem svojega telesa. Prav sovražim ga! Po vsem telesu sem močno poraščena in čisto sem že obupana, ker se moram stalno depilirati. Če bi se bilo treba depilirati samo po nogah od kolena navzdol, bi še šlo, saj si tam odstranjujejo dlake tudi moje sošolke. Ne, jaz se moram depilirati tudi po stegnih in hrbtu in rokah in obrazu. Verjemite, da ni prijetno, in groza me je, kako bi bilo, če bi me fant videl golo. Drug problem pa je v tem, da sem predebela. Morala bi shujšati vsaj deset kilogramov, pa se nikakor ne spravim k bolj rednemu prehranjevanju in rekreaciji. Tudi to me zelo moti in je še en razlog, da se ne bi nikoli slekla pred fantom. Čeprav sem komaj dobro polnoletna, že razmišljam o družini in o prihodnosti, vendar se mi vedno vse sesuje ob misli na to, kakšno telo imam. Zmeraj sem bila bolj okrogla, doma so bili na to še celo ponosni, sošolci pa so me že v prvem razredu zasmehovali in se norčevali iz mene. Zato se v osnovni šoli nisem preveč dobro počutila, boljše je zdaj, v srednji šoli. Vsi, najbolj pa mama, me sprašujejo, kdaj bom končno tudi jaz pripeljala fanta domov, pa se stalno izmotavam, da je še čas, v resnici me pa zelo boli, če pomislim, da se to morda ne bo nikoli zgodilo. Večkrat me tudi zgrabi nekakšna žalost, depresija, ko vidim vse črno in se mi zdi, da bo jutri konec sveta. Povej mi, Magdalena, kaj naj naredim, kadar me zagrabi takšno razpoloženje? Ali je to normalno? Kako naj se dobro počutim, če sovražim svoje telo? Za odgovore ti bom zelo hvaležna, saj se s prijateljicami strinjamo, da znaš pametno svetovati, in jaz se danes tako počutim, da bi mi dober nasvet prišel nadvse prav. Hvala lepa in še veliko uspehov z rubriko. |
||