Draga Magdalena, odkar pomnim, berem tvojo rubriko, zdaj pa sem se odločila, da ti tudi jaz pišem. Stara sem 34 let, dve leti poročena, za zdaj še brez otrok. Svojega moža poznam že iz otroštva in vedno sva bila samo prijatelja. Ko pa ga je pred štirimi leti zapustila njegova velika ljubezen in odšla v tujino, sva se veliko pogovarjala in se med temi pogovori tudi precej zbližala. Zaljubila sem se vanj, on pravi, da se je zaljubil vame, in postala sva par. Zelo lepo nama je šlo, uredila sva si stanovanje, se poročila in začela razmišljati o otrocih. Pred tremi meseci pa se je nepričakovano vrnila njegova bivša, ki je očitno še ni pozabil. Čeprav ji je povedal, da je poročen, išče stik z njim in hoče biti nenehno v njegovi družbi. V njem pa so se očitno prebudila stara čustva in je, odkar je ona tu, čisto zmeden. Mene kot da ne opazi več, tudi približa se mi ne. Občutek imam, da živi samo še za tisti dve kavi z njo in da komaj čaka, da ga bo poklicala. Takšno stanje traja že tri mesece in jaz počasi izgubljam živce. Čutim, kot da je izničil vse, kar je bilo v teh letih med nama, da je pozabil na najine načrte in da si želi, da bi se ona vrnila k njemu. Ko sem se želela o tem pogovoriti, me je prosil samo, naj mu dam malo časa in naj ga ne obsojam, ker ne more kontrolirati svojih čustev. Meni pa se vse skupaj zdi malo za lase privlečeno in počutim se skrajno neumno. Nikoli ne vem, kdaj sanjari o njej, nikoli ne vem, kdaj bo prišel domov in mi sporočil, da me zapušča. Počutim se negotovo, ne razumem ga. Ta ženska ga sploh ne ljubi, samo izkorišča ga, on pa pleše, kot ona žvižga. Ne vem, kaj naj storim, da bi ga streznila, da bi mu dopovedala, da z njo nima nikakršne prihodnosti in da bo prej ali slej spet odšla z drugim moškim. Užaljena sem, ne razumem, kako me je lahko zamenjal za njo, kako lahko goji čustva, ki nimajo nobene prihodnosti. Zadnje dni čedalje pogosteje razmišljam o ločitvi in vesela sem, da nimava otrok. Kaj misliš, Magdalena, ga bo ljubezen do bivše minila ali naj raje spakiram in odidem? On mi ves čas govori, naj počakam. Na kaj naj čakam? Dovolj jasno mi je pokazal, katera mu pomeni več in kam so usmerjeni njegove misli in čustva. Še posebno pa sem jezna zato, ker ga je že večkrat grdo prizadela, pa še vedno rine za njo. Kaj praviš, Magdalena?
          Izza

Draga Izza, nič drugega ne moreva kot počakati. Tvoj mož je očitno še vedno nekako zavezan svoji nekdanji, potlačena čustva so ob njunem ponovnem srečanju spet vzplamtela in ob tem je pozabil na vse. Prej ali slej bo ugotovil vse, kar ti veš že zdaj, ta trenutek pa nima možnosti do objektivnega vpogleda, saj je po svoje zaslepljen. Prepričana sem, da mu ti veliko pomeniš in da bi se streznil, če bi ga zapustila. Prav tako pa sem prepričana, da je nekako ujetnik potlačenih čustev, ki jih je nekoč gojil do nekdanjega dekleta, pa so zdaj ob ponovnem srečanju spet planila na dan. Če zmoreš, ga poskušaj razumeti, če ga ljubiš, počakaj, da ga mine, če ga ne ljubiš, pojdi. Tako ali drugače pa bo moral sam opraviti s preteklostjo in tudi sam naj se odloči, ali je preteklost ona ali pa si morda preteklost ti. Ljubezen po navadi ubira čudna in nepredvidljiva pota in včasih nas pripelje v razmere, ko ne razumemo več niti samih sebe, kaj šele drugih. Razumem, da ti je neznosno, ko se dobiva z njo, in najbrž te poleg žalosti razjeda tudi ljubosumje, ki ti vsekakor močno zamegli pogled. Morda ne bi bilo slabo, da ga začasno zapustiš in ga s tem prisiliš, da se začne zavedati, da si na svetu tudi ti, in če mu je dovolj do tebe, bo pozabil na bivšo in se potrudil, da te dobi nazaj. Kake druge ustreznejše rešitve se ne morem domisliti, saj se mi zdi, da tvoj mož v teh okoliščinah bolj kot kar koli drugega potrebuje pošteno šok terapijo. Težko napovem, ali bo delovala ali ne, vsekakor pa boš tako izvedela, ali do tebe čuti še kaj drugega kot prijateljstvo. Ne jemlji tega preveč tragično, za oba je to težka preizkušnja, in če jo bosta prebrodila, vaju bo to morda še bolj povezalo. Če pa vama ne uspe, tudi ne bo konec sveta, saj se ti bodo potem odprle nove poti. Predvsem pa je pomembno, da se odkrito pogovarjata in si skuhata čim manj zamer. Drži se in srečno!