Se spominjaš – danes mineva leto dni, odkar sva si končno priznala, da je najino razmerje zmotno.
Na začetku je bilo seveda drugače. Bila sva samo midva, dva mlada zaljubljenca. Nisi poznal mojih sorodnikov, jaz pa ne tvojih. A srečanje je bilo neizbežno. In za oba usodno.
Dan, ko si me po petih mesecih najinega znanstva predstavil svojim staršem, mi bo najbrž ostal v spominu do konca dni … če že tako dolgo ne, pa zagotovo še vsaj nekaj let. Tiste oči, sinje modre, obrobljene z dolgimi črnimi trepalnicami, me spremljajo vsak trenutek. Četudi jih skušam ignorirati, jih imeti pod nadzorom, vedno znova priplavajo na površje mojih misli.
Tvoja mama! Njen prisrčni nasmeh. Toda njena pojava je ob pogledu na tvojega očeta postala le še bleda senca. Ko sem se srečala z njegovim pogledom, so se mi kolena zašibila. Za trenutek sem se zbala, da bom omedlela, a se mi je naslednji hip že uspelo obvladati.
Stal si ob strani, ko mi je podal svojo toplo roko in jo kar predolgo zadržal v moji. Kakor da bi me hipnotiziral. In na vrat na nos sem se zaljubila v tvojega očeta. Že takrat sem čutila, da ga tudi jaz privlačim. Dobro sem se zavedala, da sva se znašla v nevarnem, uničujočem vrtincu.
Dva različna svetova, dve različni generaciji.
Razpad obstoječe družine? Ne!
»Zberi se. Ti si Miloševo dekle. Pusti njegovega očeta, naj uživa svoje sadove ob svoji ženi,« sem si govorila in se prepričevala.
Dvoje čustev je takrat kipelo v meni. Želela sem si, da bi bila trdna, neomajna in bi uresničila sklep. Drugi jaz pa se je vendarle hotel dotakniti njegovih ustnic, jih ljubkovati s svojimi. Vsaj enkrat! Enkrat in potem nikoli več! Ali res?
Ne bom ga pozabila, ker ga nočem pozabiti! Tista kavarna, kjer sem zagledala znano postavo, ob kateri se mi je v glavi prijetno zavrtelo ... Spominjam se vonja po sveže kuhani kavi, po dišečih rogljičkih in rumovih kroglicah. Nameravala sem vsaj pet minut uživati ob slastni opojni tekočini s kupčkom smetane, posute z drobnimi raznobarvnimi sladkorčki.
Ko sem vstopala, niti v sanjah nisem slutila, da bodo moji načrti padli v vodo in se razblinili kot milni mehurček, jaz pa bom pristala v objemu moškega, zaradi katerega se bo moje življenje obrnilo v drugo smer.
Zagledala sem njega in se potopila v njegove modre, nebeško lepe oči. Kot hipnotizirana sem se jim približevala. In ko sem se dovolj približala, sem v njih prebrala strast in nekakšen poseben čar. Besede niso bile potrebne. Poravnal je račun in z roko v roki sva odhajala iz kavarne. Nič več nisem pogrešala okusa po kavi. Opajala sem se z njegovo bližino. Vonj po sladicah se je mešal z vonjem njegove vodice po britju in z vonjem njegovega vznemirjenega telesa. Počutila sem se tako božansko, tako žensko. Vsi ti občutki so v meni še bolj podžigali željo po njem. Razum je odpovedal, govorili sta le še najini telesi.
Ljubila sva se v najeti hotelski sobici. Bil je nežen ljubimec, pozoren in izkušen. Čudovito je bilo; zdelo se mi je, da lebdim. Moje telo je bilo zadovoljeno in sproščeno, v mislih pa ena sama velika spokojnost.
Ležala sem ob njem, še vedno gola, in čutila njegovo športno, močno in vroče telo. Bila sva v svojem svetu, v svojem času, kjer ni bilo ne prihodnosti in ne preteklosti, le trenutek. Iluzija v resničnem svetu ali ljubezen v svetu prevar?
»Življenje je eno samo! Ločil se bom! Le s teboj hočem iti naprej, zdaj ko sem te našel.«
Zdrznila sem se. Ni bilo več sedanjosti. Preteklost je kljuvala nekje v ozadju, pred mano pa kruta prihodnost. Kaj storiti?
Imela sem tebe, Miloš! Vedela sem, da me iskreno ljubiš. Saj sem tudi jaz do pred kratkim mislila, da te ljubim neskončno, a kaj, ko mi je glavo zmešal ON.
Za trenutek se mi je zazdelo, da sem se znašla sredi puščavskega peska. Sahara. Kamor koli se ozrem, sama nižina, droben pesek. Puščavski veter mi mrši lase. Jaz pa se z dvignjenimi rokami vrtim zdaj v desno, zdaj v levo. Čutim, da me veter vabi v svoj objem, da me ponese v neznano …
 »Torej, kaj praviš?« so me glasno spraševale njegove oči.
»Kaj pa Miloš?« sem tiho vprašala.
»Miloš je še mlad. Našel si bo drugo dekle, saj jih je še dosti. Vidva ne spadata skupaj,« je mirno dejal.
Zajokala sem. Šele tedaj sem se pravzaprav začela zavedati, v kakšni godlji sem. Svet, v katerem se je vse obrnilo na glavo. Prevarala sem svojega fanta … Sicer sem vedela, da ga ne ljubim več, bi ga pa rada obdržala kot najboljšega prijatelja. A kateri norec bi hotel imeti nekdanje dekle, ki je skočilo v posteljo z njegovim očetom, za najboljšo prijateljico?
Ostala mi je zdrava pamet: »Čim prej stran! Od obeh!«
Se spomniš, ko sem ti nekega dne, padal je sneg, pogledala v oči in nekako otožno dejala: »Miloš, prevarala sem te! Enkrat samkrat! Vem, da si ne bom odpustila, vem pa, da mi tudi ti ne boš, ker mi ne moreš!«
S kom sem te prevarala, sem ti zamolčala. Nikoli ne boš izvedel, razen če ti ne bo povedal on sam! A o tem močno dvomim!
Tudi slovo od njega je zame terjalo precejšne psihične napore. Ni me mogel razumeti. A tako sem se odločila in pika.
Včasih se mi zazdi, da čutim tvojo toplo roko na svoji rami, tvoj vprašujoči pogled, vajine oči.

Po mnogo letih

Objeta leživa na kavču. Jaz in moj ljubljeni Sandi. Že dvajset let je moj mož, le malo manj pa tudi očka najini Manci. Pred kratkim je postala študentka in na neki študentski zabavi spoznala Petra. Zdaj sta že tri mesece par in na vsak način nama ga je želela predstaviti. Ko ga je opisovala s samimi presežniki, sem se le nasmehnila. Ko pa sem izvedela, čigav sin je, mi je vzelo sapo. Peter je Milošev sin!
To sem seveda takoj hitela poročat Sandiju. Kajti že pred leti sem mu povedala o tej svoji izkušnji iz mladosti ...
Končno zagledam Petra. Izrezana kopija Miloša – in tudi njegovega očeta. Kolikor si ju seveda še lahko prikličem v misli. Obledeli spomini oživijo, vendar le kot neka davna, prijetna izkušnja iz mladosti. Na skrivaj se nasmehnem. Sandi to opazi in mi nežno stisne roko, jaz pa ga pred mladima dvema poljubim na mehke ustnice.
Vem, da ima tudi Peter očeta in mamo, ki se imata zelo rada. A četudi bi bil Petrov oče Miloš spet samski, ga nikoli, prav nikoli, ne bi zamenjala za svojega dragega Sandija. Za noben denar!