Aneta je živahno odprla vhodna vrata, postavila nakupovalne vrečke na kuhinjsko mizo in si slekla jakno.
»Miha, kje si?«
Nobenega odgovora. Pogledala je v dnevno sobo. Jasno – saj ni pričakovala nič drugega: Miha je ležal na kavču in gledal televizor. Sklonila se je k njemu in ga poljubila.
»Si že dolgo doma?« ga je vprašala in pogledala prazno vrečko čipsa, ki je ležala na mizi. Miha je zamrmral nekaj nerazumljivega. Aneta se je odločila s presenečenjem počakati do konca oddaje. Šla je v kuhinjo in pripravila nekaj malega za pod zob. Po večkratnem povabilu, se je tudi Miha dvignil s kavča in se ji pridružil.
Na njegovem krožniku je ležala kuverta. Aneta ga je pričakujoče gledala.
»Kaj je notri?« je vprašal.
»Odpri in poglej,« ga je spodbudila.
Odprl je ovojnico in ven potegnil prospekt. Zbegano je zrl v pisani papir.
»Kaj pa je to?«
»Oba sem naju prijavila.«
»Kam si naju prijavila?« je vprašal Miha z vse bolj nagubanim čelom.
»V fitnes studio. Na preizkusni trening.«
Miha jo je nejeverno gledal: »Kaj si storila?«
»Saj sva se dogovorila, da se bova skupaj lotila nekega konjička, namesto da vedno tičiva doma pred televizorjem. Ko sem šla mimo športnega studia, sem pomislila, da bi se tudi midva lahko začela rekreirati.«
Videla je, kako je Miha še naprej strmel v letak.
»Ne drži se vendar tako kislo. Malo gibanja ti gotovo ne bo škodilo. Meni tudi ne,« je hitro dodala, ko je opazila njegov nejeverni pogled.
Miha ni rekel nič in tiho ugriznil v svoj kos kruha. Prospekt je brez zanimanja odložil poleg krožnika. Aneta sicer ni pričakovala, da bo pokazal pretirano navdušenje, vendar jo je takšen odziv presenetil. Včasih sta skupaj hodila na plesni tečaj, in to mu je ugajalo. Poskusila je prikriti svoje razočaranje.
»Saj gre samo za poskusni trening. Prosim, naredi mi uslugo in pojdi zraven. Termin sem rezervirala za jutri zvečer. Poleg tega studio ni daleč od najinega stanovanja.«
»Pravzaprav sem jutri zvečer nameraval gledati nogometno tekmo,« je končno rekel Miha. »Lahko bi me vsaj vprašala, ali mi termin ustreza.«
Aneta se je ugriznila v ustnico. »Dobro, bom poskusila trening prestaviti. Ti ustreza pojutrišnjem?«
»Telovadba mi ne prija,« je tiho zamrmral Miha, vendar še vedno dovolj glasno, da ga je lahko slišala. Še preden bi ga znova začela prepričevati, je dodal: »Ampak lahko greva pojutrišnjem.«
 
Dva dni pozneje je Miha zadržano stopil z Aneto v fitnes studio. Kupila mu je celo nove športne hlače. Nekaj minut pozneje je bil že na tekaškem traku. Mišičast trener mu je na kratko pojasnil, kako lahko uravnava hitrost, nato se je obrnil k Aneti. Ona je z navdušenjem preizkusila vse naprave, ki jih ji je predstavil. Zdelo se je, kot da se sploh ne more več odtrgati stran od nje – za Miho, ki je takrat preizkušal sobno kolo, se skoraj ni zmenil.
»Zelo dobro obvladate vse naše naprave. Vaš mož pa je malo iz vaje,« je opazil trener in se nasmehnil Aneti.
Miho je ta pripomba razjezila, zato je začel resneje poganjati pedala. S škripajočimi zobmi je opazoval, kako se trener smuka okoli Anete. Zdelo se mu je, kot da se spogledujeta. Končno je bilo preizkusnega treninga konec in Miha je lahko izginil v garderobo.
»Upam, da vama je bil trening všeč. Rad bi vaju sprejel kot nova člana našega kluba,« je trener ob slovesu rekel obema in Anetino roko stiskal nekoliko dlje, kot bi bilo treba.
»Priskrbeli vam bomo za vas prirejen gibalni program. Seveda tudi za vašega moža,« je rekel in od strani pogledal Miho.
»Zelo rada bi se včlanila,« je odvrnila dobro razpoložena Aneta. »Kolikokrat na teden pa bi morala prihajati?«
»Trenirate lahko vsak dan, kadar koli želite,« je dejal trener s širokim nasmeškom na ustnicah.
»Bova premislila, kajne, Miha?«
Mihovo dobro razpoloženje je medtem že padlo na točko 0. Iz studia je odšel brez pozdrava.
»Se ti naprave niso zdele zanimive?« ga je vprašala Aneta na poti domov.
»Tebi je bilo veliko bolj zabavno spogledovanje s trenerjem,« je zabrundal.
»Ah, vedno mi pokvariš vsako veselje!« je izbruhnilo iz nje.
Večer se je končal z grdim prepirom in z Mihovim vztrajanjem, da ne bo nikoli več stopil v športni center.
 
Tri dni pozneje je Aneta še enkrat poskusila Miho dvigniti s kavča in ga navdušiti za obisk fitnesa. Vendar je ležal in ostal tiho.
»Potem bom hodila sama,« je dejala jezno in za seboj zaloputnila vrata.
Miha je besno vrgel na tla tedenski televizijski spored. Minilo ga je gledanje televizije.
Aneta se je iz fitnes centra vrnila pozno in Miha ignorirala ves preostanek večera. Ko je naslednje jutro vstal, je odšla že na delo, tako da se ga je še bolj polotila slaba volja – opazil je, kako zelo je pogrešal skupni zajtrk.
Ko je zvečer spet pakirala svojo opremo, jo je zlovoljno opazoval.
»Boš zdaj vsak večer hodila v fitnes?« je vprašal.
»Tudi ti vsak večer buljiš v televizor,« mu je odvrnila razdraženo in zapustila stanovanje.
Trening ji ta večer ni prinesel pravega veselja. Vedno znova so se njene misli vračale k Mihu – morda je bila napaka, da sta se preselila v skupno stanovanje. Miha je že od nekdaj živel bolj lagodno, če ne kar lenobno, a včasih ji je bila ta njegova lastnost bolj všeč. Ni pa si predstavljala, da bo vsak večer sedel pred televizorjem. V njene misli se je prikradla beseda »ločitev«.
Tudi noč ni bila nič boljša, komaj kaj je zatisnila oči. Mihovo globoko dihanje jo je prvič zares motilo.
Naslednji večer ni šla v fitnes center, Miha pa je kot vedno sedel pred televizorjem. Izmenjala sta si le nekaj najnujnejših besed. Aneta se je po telefonu dolgo pogovarjala s prijateljico Ulo. Kmalu zatem je napovedala, da se bo za nekaj dni preselila k njej.
 
Po dveh dneh in dolgih pogovorih z Ulo je Anetina jeza začela popuščati in priznala si je, da Miho močno pogreša. Ves dan so jo srbeli prsti, da bi ga poklicala, vendar se ni opogumila. Tako ali tako se ni nič spremenil, je razmišljala negativno. Ko je odhajala iz službe, jo je pred podjetjem čakal Miha. V rokah je držal rožnato vrtnico. »Rad bi govoril s teboj,« je rekel negotovo.
»Za vogalom je kavarna,« je predlagala ona.
»S tabo bi rad govoril v najinem stanovanju.«
Aneta ga je nekaj časa gledala, nato je prikimala.
Med vožnjo je vrtnico v svojih rokah opazovala z mešanimi občutki. Najbrž ji je skuhal večerjo, je razmišljala, in praznično pogrnil mizo. Vendar je tokrat s svojimi kuharskimi mojstrovinami ne bo okoli prinesel.
Pogovarjala sta se o nepomembnih temah in se izogibala besedi šport.
Ko je Aneta stopila v stanovanje, ni mogla verjeti svojim očem. Sredi dnevne sobe sta stali dve kolesi. Naprej je gledala njiju, nato z velikimi očmi še Miho.
»Je presenečenje uspelo?« je vprašal in se nasmehnil. »Mislil sem, da bi, namesto da hodiva v fitnes studio, raje kolesarila. Samo midva.«
Visoko je dvignil majhno knjižico. »Tukaj so opisane kolesarske poti v naši okolici. Za začetek sem izbral lažjo turo,« je dejal z nasmehom.
Aneta ga je gledala brez besed, nato mu je padla okoli vratu. Olajšan jo je tudi on tesno stisnil k sebi.
»Je z nama spet vse v redu?« je šepetajoče vprašal. A namesto, da bi mu odgovorila, ga je le strastno poljubila …