Henrik je komajda pozvonil, pa se je že na vratih pokazala njegova mama. Očala brez okvirja so tičala skoraj na konici njenega nosa, v levi roki pa je imela v valj zvit jutranji časopis.
»Pripravi se, fant,« je posvarila Henrika in pri tem s časopisom mahala kot z dirigentsko palico. »Oče ti bo povedal zgodbo, ki jo je meni pojasnil že v številnih različicah.«
Z nagubanim čelom je nato sledila svojemu sinu v dnevno sobo s kaminom, kjer je v zraku plaval močan vonj po Soir de Marseille. Mama je bila navdušena nad tem parfumom, odkar je Henrik pomnil.
»Bi pojedel kaj sladkega, sin moj?« je vprašala, medtem ko je brskala po vitrini s sladkimi dobrotami, namenjenimi njenim gostom.
»Živijo, oče,« je namesto odgovora dejal Henrik. Proti njemu je stegnil roko, da bi ga pozdravil.
»Nekaj te moram vprašati,« je rekel oče brez olepševanja in povabil sina, da bi skupaj z njim sedel na kavč. »Se nameravaš s svojo ljubico zares poročiti?« je dejal skoraj brez sape.
Henrik je bil nekoliko presenečen nad vprašanjem, vendar je vseeno mirno odgovoril: »Seveda se bova s Sabrino poročila. Datum je že dolgo določen.«
»Sabrina te vara, sam sem jo videl,« je dejal njegov oče naravnost in v pričakovanju reakcije opazoval sinov obraz. »Po naključju sem se danes dopoldan sprehajal mimo picerije Guiseppe. Skozi veliko okno sem videl Sabrino – tam je sedela s precej starejšim moškim, videti je bil kot mafijec, in ga poljubila. Si res prepričan, da te ljubi? Tebe edinega? S svojimi lastnimi očmi sem videl nezvestobo.«
Henrikove oči so se razširile. »Ah …« je zastokal v zadregi.
Mama Doris se je namuznila. »Tvoj oče verjame, da gre za skok čez plot. Jaz pa mislim, da je zadeva povsem nedolžna. Poleg tega vidva sploh še nista poročena …«
»Tudi jaz sem prepričan o Sabrinini nedolžnosti. Nikoli me ne bi prevarala. Resnično se ljubiva,« je rekel Henrik, vendar si je vseeno nekoliko zrahljal kravato.  »Ampak seveda jo bom povprašal, kaj se je dogajalo v piceriji, čeprav se mi zdi, da gre samo za nesporazum.«
Oče Frido je nepotrpežljivo tapkal s prsti po klubski mizici. »Kdaj?« ga je zanimalo, »kdaj jo boš vprašal?«
Henrik je pogledal na uro nad kaminom, ki jo je njegova mama prinesla s počitnic v Švici. »Že čez nekaj minut. Zmenjena sva, da pride sem. Staviva, da se motiš v svojih domnevah?«
Frido mu ni odgovoril, pač pa je za trenutek raje zamenjal temo pogovora in sina vprašal po službi. »Kako kaj tvoja vloga pri filmu? Kateri lik igraš?«
»Igram starejšega kriminalca. Gre za parodijo na film Boter in mislim, da bo prava uspešnica.«
Frido mu je želel nekaj odvrniti, vendar je njegovo namero prekinil zvonec pri vratih.
»To bo gotovo Sabrina,« je ugibala Doris.
Henrik je pohitel k vratom in se v dnevno sobo vrnil skupaj z zaročenko.
»Lepo pozdravljeni vsi,« je dejala Sabrina, že na prvi pogled odlično razpoložena.
Doris je prav po športno skočila k svoji bodoči snahi in jo prisrčno objela. »Prav odlično si videti. Moj sin ima res srečo …«
»Doris,« je bil nestrpen Frido. »Ali ima najin sin res srečo, bomo morali še ugotoviti. «
Sabrina se je zdaj obrnila k hišnemu gospodarju. »Dober dan, Frido. Kaj vas muči? Videti ste nekam vznemirjeni.«
Henrik se je zahihital. »Najbrž pogreša poljube, ki jih rada podarjaš tujim moškim.«
»Kako?« je bila osupla Sabrina. »Katerim tujim moškim?«
Frido je za trenutek zaprl oči in globoko vdihnil. »Poljubov mi prav nič ne manjka, sin. Tvoja mama je pri tem še vedno zelo radodarna. In ti, Sabrina, se nikar ne delaj nedolžne. Danes zjutraj sem te videl v piceriji v družbi precej starejšega moškega!«
»In poljubila si ga, « je nadaljeval Henrik, »tega sumljivega tipa  …«
Sabrinine oči so se znatno razširile. »Moram priznati, da je moje obnašanje res sramotno.«
Henrik se je sesedel na zofo. »Torej si me prevarala …«
»Če me je tvoj oče zasačil …« je dejala skomigajoč z rameni.
Frido je zavil z očmi.  »In to že pred poroko!«
»Če bi bila poročena, bi bil to še hujši prekršek,« je menila Sabrina in prav tako sedla na zofo.
Henrik ji je bodreče prikimal in s tem nemalo razjezil očeta, ki je vzkliknil: »Jaz svoje žene nisem nikoli prevaral!«
Doris je s kazalcem popravila očala na nosu. »No, ja, če pozabimo na afero s prsato tajnico …«
Frido je bil zdaj videti povsem zbegan, roke je stlačil v žep in pripomnil: »Tega je že davno …«
»No, vsekakor upam, da bo Sabrinin skok čez plot s tem starejšim moškim ostal brez posledic.«
Sabrina je pogledala svojega zaročenca. »Pravzaprav ni ostalo le pri poljubljanju, s tem moškim me že nekaj časa povezuje veliko več.«
»O, moj bog, kakšna pokvarjenost!« Oče Frido je ves zaprepaden sedel v naslanjač. »Zakaj se sploh razburjam, vse to se me sploh nič ne tiče.«
Zdaj je Henrik iz žepa povlekel fotografijo in dejal očetu. »Mislim, da vem, kdo je tisti mafijec, ki ga je oče videl v piceriji. Tule!« Fotografijo je podal očetu. »Je on?«
Frido je segel po sliki, jo za trenutek podržal pred očmi in pokimal. »Ja, to je on. Z njim se je Sabrina poljubljala!«
Sproščeno se je zdaj Henrik naslonil nazaj. »Oče, mislim, da si nam dolžan opravičilo.«
»Jaz?« je bil razdražen Frido.
»Še enkrat poglej fotografijo – me ne prepoznaš? Takšen sem namreč videti, ko me v maskirnici pripravijo na snemanje filma.«
Sabrina je nadaljevala: »Danes dopoldan, ko je imel Henrik odmor, sva se na hitro sestala v piceriji Giuseppe. Jasno, da ob vsaki priložnosti poljubim svojega fanta. Konec koncev ga ljubim. Edino njega …«
Doris je opazovala svojega moža Frida izza očal, ki so ji zopet zlezla na konico nosa, in se tako prisrčno nasmejala, kot že dolgo ne.