»Ah, kakšna škoda, Mojca. Tako sem se veselila najinega srečanja! No, potem …«
Goga je zavzdihnila in pritisnila tipko za izklop na svojem mobilniku. Eno uro je v baru čakala na svojo prijateljico, zdaj pa je izvedela, da ne more iz službe, ker ima preveč dela.
Pa tako si je želela pogovoriti z njo in ji zaupati, da je prejšnji teden na zabavi srečala svojega bivšega fanta Jana z novo prijateljico. Sama pa je bila še vedno samska in zato precej nesrečna.
Odnos z Janom se je končal že pred pol leta, kljub temu pa jo je ob pogledu nanj in njegovo novo ljubezen stisnilo pri srcu, čeprav si ga nikakor ni želela nazaj.
Ravno je iz torbice potegnila denarnico in se ozrla po natakarju, ko je zaslišala, da jo nekdo ogovarja. Pred njo je stal privlačen moški, ki ga je prej videla sedeti za drugo mizo.
»Oprostite, ime mi je Borut, vas lahko za trenutek zmotim?«
Goga je pokimala.
Negove zelene oči so bile videti iskrene. »Ah … zvenelo bo čudno, vendar bi vas rad vprašal, ali bi lahko za eno uro igrali mojo ljubico. Srčno vas vabim s seboj na kosilo.«
Goga se je skoraj zadušila s svojo slino. »Kako prosim? Kaj naj to pomeni?«
Borut je zardel in pojasnil: »Torej, čez nekaj trenutkov pride moja bivša s svojim novim partnerjem. Rada bi še naprej ostala moja prijateljica. Že zdavnaj sem jo prebolel, vendar …«
Goga je dvignila oči – to ji je bilo dobro znano!
Nadaljeval je: »Ampak če bom z njima sedel sam, se bom počutil tako trapasto.« Skomignil je z rameni. »Oprostite, bilo je samo neumno vprašanje.«
Goga je zamrmrala: »Trenutek.« Najprej je imela tega moškega za norega, zdaj pa je vse predobro razumela njegove občutke. In zakaj mu ne bi pomagala? Malo razvedrila ji bo prav dobro delo; nasmehnila se mu je in dejala: »Prav, dogovorjeno! Dobro znam igrati, že v šoli sem hodila h gledališkemu krožku!«
***
Nekaj trenutkov pozneje je sedela z Borutom za mizo in se z njim pogovarjala. Ni bil samo zelo privlačen, ampak tudi izjemno simpatičen in zabaven. Zdaj jo je dregnil v ramo in se sklonil k njej: »Pozor! Izabela in Marko prihajata!«
Gogin pogled je obstal na tesno objetem paru, ki se je celo med hojo poljubljal. Pri sebi se je močno razburila: se ne bi mogla ta dva vsaj malo držati nazaj, vsaj za čas, ko sta v družbi ubogega Boruta?!
Prevzelo jo je sočutje do Boruta in instinktivno se je privila k njemu. Čutila je, da se je tudi on pomaknil bliže njej. Kako dobro je to delo!
Hitro je opazila, da sta bila Izabela in Marko pravzaprav resnično prijazna. Izabela je bila presenečena, da ima Borut nenadoma dekle. Toda on je ostal zbran, objel je Gogo in dejal: »Hja, nisva še dolgo skupaj, vendar že zdaj vem, da bo to velika, globoka ljubezen …«
Goga se je morala odkašljati, njegove besede so jo čisto zmedle – in jo na poseben način osrečile. A takoj v naslednjem trenutku se je spet zavedela, da je vse skupaj samo igra!
Izabela ju je presenečeno opazovala: »Očitno je bila to ljubezen na prvi pogled …«
Borut je Gogo skrivaj pogledal, jo poljubil na lica in ji ob tem v uho zašepetal: »Hvala …«
Nasmehnila se mu je in mu tiho odgovorila: »Saj sem ti rekla, da sem nadarjena!« Nato je naslonila svojo glavo na njegova ramena in za trenutek zaprla oči. Čeprav ni bilo resnično, ji je Borutova bližina zelo ugajala.
Izabelin glas jo je predramil: »Mislim, da bi bilo dobro, če bi pustila zaljubljena golobčka sama … Morda bi vaju veselilo priti v soboto zvečer k nama, imava vselitveno zabavo …«
Goga je že hotela odkloniti, vendar jo je Borut prehitel: »Ja, to bi bilo krasno …« Pogledal jo je globoko v oči: »Kajne, ljubica?«
Ni mu oporekala.
***
Ko sta se Izabela in Marko poslovila, jo je Borut hvaležno pogledal. »Res si mi naredila veliko uslugo … kako naj se ti oddolžim?«
Izvila se je iz njegovega objema: »Ah, bilo mi je v veselje …« Odkašljala se je. »Hočem reči, da je igranje zame …«
Pogledal jo je pomenljivo: »Jasno, vsaki hollywoodski zvezdi se lahko postaviš ob bok!«
»Hm …« Zbrala se je in mu ponudila roko: »Na svidenje, Borut. Imej se lepo, pa ne daj se ljubezenskim bolečinam!«
Nekaj trenutkov jo je zmedeno gledal: »Ampak, kaj pa zabava v soboto?«
Priprla je oči: »Saj vendar ne misliš te igre igrati še naprej?« S cmokom v grlu je nadaljevala: »Zame je bila to …«
»Ja, ampak …« Dal ji je svojo vizitko. »V zahvalo bi te rad povabil na večerjo, kadar boš utegnila.«
»Morda … kdaj.« Goga je vzela vizitko in odšla. Niti trenutka ni več zdržala v njegovi bližini.
***
Naslednji večer je prijateljici Mojci pripovedovala o tem, kako je igrala Borutovo ljubico in se pri tem nevede zaljubila vanj. »Žal je bila vse to le igra …«
»Ah, traparija!« je vzkliknila Mojca. Gogo je zvlekla k telefonu in jo prisilila, da je poklicala Boruta.
»Kaj naj mu pa rečem?«
»Da boš v soboto na zabavi še enkrat igrala njegovo prijateljico!«
Na srečo Borut nad tem sploh ni bil presenečen, prav nasprotno, zelo se je razveselil.
Na zabavi jo je imel vseskozi tesno ob sebi. V trenutku, ko je samo sebe opominjala, da mora biti previdna in ne sme pregloboko zabresti v igro, jo je nežno pobožal po licu in vprašal: »Je vse v redu?«
»Jasno!« Čutila je poglede drugih gostov in storila nekaj, kar si je že dolgo želela: poljubila ga je.
Nekaj trenutkov je čutila njegovo omahovanje. A potem ji je poljub vrnil tako strastno, da je imela občutek, kot bi izgubila tla pod nogami. Izvila se mu je in dejala: »Oprosti, za trenutek sem se preveč vživela v svojo vlogo …«
»A tako. Potem pa za hip stopiva na balkon,« ji je predlagal.
Zunaj jo je brez obotavljanja spet objel, da ga je presenečeno pogledala. »Ampak saj tukaj ni nikogar.«
»Čas je, da se neham pretvarjati,« ji je dejal. »V baru sem se na prvi pogled zaljubil vate. In želel sem si, da bi se spoznala na poseben način. Ta zgodba z bivšo torej …«
»Trenutek, praviš, da z Izabelo sploh nikoli nista bila par?«
»Ne. Ona in Marko sta moja prijatelja!«
Goga se je srečno nasmehnila in ga poljubila. Preden je zaprla oči, je še videla, kako sta Izabela in Marko za njunim hrbtom začela glasno proslavljati …