Zvone je bil sedemintridesetletni fant – pravzaprav je bil v teh letih 'že' moški. Samski moški! Ne vdovec ne ločenec. Preprosto še ni našel prave.»Zame se še ni rodila!« se je pred nekaj leti pogosto šalil s prijatelji in znanci, ki so ga neusmiljeno zbadali, češ, mi bi pa radi prišli na fantovščino. Včasih pa je Zvone sam pri sebi pomislil: Mogoče se pa zame prava ženska sploh ne bo nikoli rodila! Ker je niti ne bom iskal. Če samo pomislim na brata Tadeja! Doma ga čaka tako tečna žena, da bi jo najrajši poslal nazaj na Japonsko, od koder je prišla. Pa tega ne more storiti, ker bi sicer s seboj odpeljala vse tri njune deklice, ki Tadeju pomenijo vse na svetu. Pa Martin, ki mora biti hočeš nočeš vegetarijanec, ker je tudi njegova »koruznica« vegetarijanka. Ne vem, ali mi svoboda res ne pomeni več od zakonskega ujetništva.Tako je razmišljal in užival v svobodi. Nato pa mu je svoboda nenadoma začela presedati. Pogrešati je začel žensko, ki bi jo ljubil, ki bi osmislila njegovo življenje. Pa otroke, ki bi jih vzgajal v poštene ljudi, ki bi nadaljevali njegov rod, njegovo delo.»Mogoče se je pa tista sorodna duša, na katero čakam, vendarle že rodila!« se je nekega dne zamislil sam nad seboj. Toda ker je bil tako rekoč vse dni v službi in ker so bile v njihovem podjetju ženske prava redkost, je dobro vedel, da lov za sorodnimi dušami ne bo lahko delo. Še posebno ker je vedel, da jih ne bo iskal ne po lokalih ne po kinodvoranah ne v gledališčih. Pa tudi za šport se ni pretirano zanimal. Torej? Skoraj se je že smilil sam sebi, ko mu je nazadnje le šinilo v glavo. Povprašal bo znance in prijatelje, ali morda poznajo kako zanimivo samsko žensko. Tako je imel v dveh tednih na seznamu kar štiri »zanimive ponudbe« z naslednjimi imeni: Leja, Branka, Erna in Metka. Sklenil je, da se bo najprej z vsako posebej dobil na nevtralnem območju – kar je pomenilo v lokalu, čeprav ni bil ljubitelj gostiln in česa podobnega.Prva je bila na preizkušnji Metka. Zdela se mu je zelo simpatična, poštena in dobra, zato je sklenil ugotoviti, ali je morda tudi sorodna duša. Toda še prej mora spoznati druge tri kandidatke.Naslednji dan je pil kavo v Brankini družbi in se v njeni bližini počutil tako neprijetno, da je skoraj na dušek popil tisto črno tekočino, nato pa tako rekoč zbežal iz lokala. Toda ko je dva dni pozneje v istem lokalu zagledal Erno, so se mu zašibila kolena, začutil je poželenje in pomislil, da tokrat ne bo bežal. Seveda pa ni pomislil na možnost, da bo ona tista, ki bo svoj sok ekspresno zlila vase, potem pa jo bo skoraj odneslo ven. Toda prav to se je v resnici zgodilo!Zato je tisto noč zelo slabo spal in že takoj naslednji dan povabil na pijačo še Lejo. Kajpak v drug lokal – v prejšnjem bi ga pobralo od sramu.Tudi Leja se mu je zdela dovolj simpatična, on pa očitno tudi njej, da se ji je odločil dati še eno priložnost. Ker je bil, vsaj tako so trdili prijatelji, zelo dober v peki pic, si je zamislil, da bi obe kandidatki povabi k sebi na pico. Eno prvi konec tedna, drugo naslednjega. Najprej Metko, nato Lejo. »Upam, da bo ena od njiju prava za naju, kajne, Mufi,« se je pri čiščenju stanovanja glasno pogovarjal s svojo hišno ljubljenko, zajčico Mufi. Podarila mu jo je sestra in Zvone se je na malo belo in zelo puhasto kepico zelo navezal. V soboto popoldne je končno pozvonilo pri vratih. Metka je bila urejena od glave do pete in tako zelo privlačno oblečena, da je Zvonetu jemalo dih. Vendar je, takoj ko je zagledala zajca, začelo jemati dih tudi Metki. Začela je stokati, češ da ljudje in živali ne morejo živeti skupaj, ker to zagotovo vodi v različne bolezni. »Mogoče je celo smrtno, nikoli se ne ve!« je pribila Metka in si, ne da bi vprašala, ali sploh sme, prižgala cigareto, čeprav je vedela, da je Zvone vnet nasprotnik kajenja. »Mogoče je pa smrtna tale cigareta, zato jo, prosim, ugasni, ker mi gre kar na bruhanje,« je spravljivo dejal Zvone. Metka je pograbila torbico, cigareto vrgla v pomivalno korito in med vrati zavpila: »Meni pa gre na bruhanje ob tem tvojem zajcu!« In že je ni bilo več. Zvone je vzel svojo Mufi v naročje in ji zašepetal: »Ta že ni bila prava za naju!« Zdelo se mu je, da mu Mufi prikimava, ker je dvignila pokonci svoja sicer spuščena ušesca. Naslednji teden sta Lejo pri vratih pričakala kar oba, Zvone in Mufi.»O, groza, zajec!« je zatulila Leja tako glasno, da je Zvone pomislil, da bodo pridrveli vsi sosedje iz bloka. To se na srečo ni zgodilo, le najbližji sosed je za hip glavo pomolil skozi vrata.Leja je obotavljivo stopila na hodnik. Brez razmišljanja je komentirala: »Joj, če bi vedela, da si ljubitelj živali, me sploh ne bi bilo. Jaz jih ne maram! Še do tega, da bi imela otroke, mi ni, kaj šele, da bi si nabavila žival!«»No, potem si pa res na napačnem naslovu!« je jezno povedal Zvone.Mufi pa je, kot da bi čutila, da je ženska ne mara, začel grizljati Lejine čevlje. »Uf, žival neumna! Ti pa z njo vred. Rajši ji nabavi kako igračo, da ne bo gostom glodala čevljev!« je Leja zaloputnila z vrati in jezno odkorakala po stopnicah. Tokrat je Zvoneta zvijalo od smeha. Toda Lejina zamisel, da bi Mufi kupil igračo za glodanje, se mu je zazdela res dobra. Slišal je že, da take igrače v resnici obstajajo, zato se je že čez dva dni napotil v trgovino za male živali. Tam pa je za pultom stala Ona. Ko jo je zagledal, je kot uročen pomislil, da je morda ona tista, na katero čaka že vse življenje. V trenutku se je odločil in ji zaupal celotno zgodbo o tem, kako sta se odzvali Metka in Leja. Pravzaprav ji je razkril svojo celotno življenjsko zgodbo. Ines, kakor je bilo mladi ženski ime, ga je zavzeto poslušala, nato pa tiho dejala: »Jaz bi pa z veseljem prišla pogledat tvojo Mufi. Zajčke imam rada. Tudi sama imam doma zajčka Cofka.«Zvonetu je srce zaigralo. Poskočilo!Upam, dragi bralci in bralke, da boste verjeli, če vam zaupam, da je bila Ines res tista prava sorodna dušica, na katero je čakal sedemintrideset let. Povem vam, da je bilo vredno čakati, saj se imata zdaj, po dveh letih, čedalje rajši. Komaj čakata, da bosta lahko svojemu otročičku, ki se bo kmalu rodil, predstavila še eno družinico. Mufi, Cofka in njunega zajčjega mladička Popija.
|
Vaše rubrike 
