Potovalko je postavila pred vhodna vrata stanovanja in v torbici poiskala ključ. Tiho je odklenila in še tiše vstopila v stanovanje. Bilo je sredi noči, zato je mislila, da Jure spi. Zadržala se je, da ni glasno vzdihnila. Zajelo jo je namreč silno neugodje. Z očmi je zaobjela prostor in se počutila kot tujka, ki je vdrla v tuje stanovanje. Začutila je hlad, ki je vel okoli nje. Pri tem pa se je dobro zavedala, da prostor v resnici ni niti malo mrzel. Hlad je prihajal iz nje same. Nabiral se je okoli njenega srca, polastil se je njene duše.
'Bodi močna! Stori tako, kot si si obljubila! Pa se ja ne boš sedaj izneverila sama sebi!?' se je Nuša za vsak primer spet hrabrila.
Tedaj se je na hodniku že pojavil Jure, ki si je mel zaspane oči.
»O, ljubica moja. Moja najdražja. Se mi je zdelo, da nekaj slišim. Pa zakaj me nisi poklicala z letališča? Zakaj dopuščaš, da te naokoli vozi taksi? In to sredi noči. Taksist bi ti vendar lahko kaj hudega storil,« jo je Jure poskušal objeti.
Spretno se je izognila temu nadležnemu objemu in hladno dejala: »Noben taksist mi ne bi mogel prizadejati tako hude srčne rane, kot si mi jo ti!«
»Kaj takega?!« Jure ni mogel doumeti položaja. »Zato da mi boš odpustila ta spodrsljaj, sem ti plačal 14-dnevni dopust v Španiji. To, kar si si že dalj časa želela. Sprejela si, zato sem mislil, da sva si zdaj bot.«
Ob teh besedah je Nušo mrzlo spreletelo.
'Ali je mogoče, da sem v petih letih življenja z njim spregledala, da je pravzaprav zelo plitev in površinski človek? Oseba, ki sploh ne ve, kaj je resnična ljubezen?' se je vprašala.
Glasno pa je dejala: »Tako podli prevari praviš spodrsljaj?! Res misliš, da gre pri takih stvareh za puhli 'zdaj sva si bot'?! Take besede uporabljajo otroci pri igri, ne pa odrasli, odgovorni ljudje do svojih partnerjev. Sploh pa sem rekla le, da bom na dopustu samo premislila o najini zvezi. Premišljevala sem vseh 14 dni in nisem prišla le do sklepa, da jaz nisem za take plehke zveze, temveč sem se sama sebi zazdela trapa, ker sem do tega spoznanja prišla šele na dopustu.«
Potem ga je pogledala v oči in odločno dejala: »Jure, zapuščam te! Za vedno. Prihodnji mesec se selim nazaj med gorenjske hribe. Starši me v naši hiški že čakajo odprtih rok in iskrenih src.«
Videla je, kako je pobledel, vendar je pri tem ostala neomajna. Še več, priznala si je, da uživa, ko ga gleda vsega zbeganega.
Hotel jo je prepričati, da je nora, ker sploh pomisli, da bi zapustila takega »dobrega tipa, ki mu ni para«.
S prezirom v očeh ga je srepo pogledala in se zasukala na peti. Niti besedice mu ni privoščila.

            *****

»Pa sem končala eno poglavje svojega življenja. Za mano je huda, boleča izkušnja. A če bom pametna, se bom kaj iz nje naučila,« je Nuša glasno govorila sama s sabo.
Peljala se je novemu življenju naproti in bila je stara 30 let.
Premišljevala je o prejšnjem življenju, zlasti o zadnjih petih letih, ki jih je preživela z Juretom na Obali.
Še sreča, da ji zdaj že bivši šef ni delal težav z odpovednim rokom in je lahko odšla predčasno. Vedela je, da se bo začasno zaposlila v družinskem podjetju.
»Vse se bo uredilo, Nuša. Tudi srčna rana, ki je zdaj še sveža, se bo zacelila,« si je spet glasno dopovedovala in se kot za spodbudo pogledala v vzvratno ogledalo ter pokimala podobi v njem.
Kljub temu je parajoča bolečina šinila skozi njeno telo. Čutila jo je tako v nogah kot v glavi, še najbolj pa v trebuhu. Z grenkobo v srcu se je spomnila na Juretovo prevaro.
Že prevara sama bi bila zanjo pravi udarec. Toda to je bilo res nizkotno dejanje ...
Jure jo je skoraj pol leta varal z njegovo sodelavko. Vsi njegovi sodelavci vključno z vodstvom so vedeli za to. Povrhu so vsi poznali tudi Nušo, Juretovo dekle. Pha, pa tako dekle! In še večji pha, pa tak fant! Poleg tega je tudi Nuša poznala vse njegove sodelavce in sodelavke. Za nameček je bila z vsemi še zelo prijazna. Vključno z njeno konkurenco.
Kar slabo ji je postalo ob spominu na novoletno zabavo v Juretovem podjetju. Vsi so bili navzoči, Jure pa je imel ves večer oči samo za Nušo. Ni kaj, kavalir od nog do glave. Toda kaj, ko pa je že naslednjega dne skočil v posteljo k drugi.
»Saj sploh ne ve, kaj pomeni imeti rad. Pravzaprav se mi smili,« je zdaj Nuša komentirala sama pri sebi in samodejno malce pritisnila na plin.
To pa še ni bilo vse. Za Juretovo prevaro so vedele tudi njene sodelavke, njuni znanci, njene prijateljice.
Le kdo pa ni vedel?! Zdaj se ji je zazdelo, da je vedel ves svet.
»Ampak temu celotnemu svetu bom nekoč dokazala, da si zaslužim boljšega moškega,« je v trenutku sprejela odločitev. Takoj se je počutila bolje in se svoji podobi v ogledalu celo nasmehnila.

          ******

Od te njene odločitve je preteklo že 16 mesecev, ko se je Nuša spet postavila pred ogledalo. Z nasmeškom na ustnicah je spregovorila. »Hvala ti, Jure. Kdo bi si mislil, da mi boš nevede naredil tako veliko uslugo? Če bi vedel, kako 'plemenito' dejanje je pravzaprav takrat bila tvoja prevara, ha ha ...«
Potem je zamižala in pred očmi se ji je prikazala podoba ljubljenega moškega. Rok!
Spoznala sta se na dopustu v Španiji. Če Jure takrat ne bi prevaral Nuše, ji ne bi plačal počitnic v Španiji. Ona se prav gotovo ne bi znašla prav v tistem hotelu, kjer se pač je. In tako jo pozneje – no, pravzaprav pred tremi meseci – ne bi vleklo prav v tisti hotel ... Toda zgodilo se je, kar se pač je ... Kar se je moralo in kar je prav, da se je ... Odločila se je, da bo ponovila počitnice prav v tistem hotelu. Tokrat seveda kot mnogo bolj odločna samska ženska!  
In tako je že na letalu spoznala Roka. Letel je z isto agencijo, v isti kraj, v isti hotel. Ko sta se prvič srečala z očmi, sta čutila nekakšne medsebojne vibracije. In nista jih skrivala. Kmalu sta si priznala, da sta si všeč in tako sta dopust preživela skoraj nerazdružljiva.
Nerazdružljiva pa sta ostala tudi po vrnitvi v Slovenijo. Nuša čuti, da je on tisti pravi, za vse življenje. Najbolj všeč na njem pa ji je preprosto dejstvo, da Rok dobro ve, kaj pomeni »imeti rad«.