Goga je bila malce zasopihana, ko je hodila po prodnati poti proti igrišču za mini golf. Čeprav je bila sobota čudovita, na igrišču ni bilo toliko ljudi kot navadno. Krasno, da njej in otrokom ne bo toliko treba čakati pred luknjami. Njena dvanajstletna hči Sofija je prva predlagala, da bi šli na mini golf, in desetletna dvojčka Anže in Jakob sta se tudi takoj strinjala. Pa so šli. Pred blagajno je bil ravnokar moški, ki je vračal palico. Visok, široka ramena in izrazit obraz s prikupno bradico. Absolutno njen tip.
»Živijo,« jo je pozdravil in pogledal.
»Živijo,« je zagrulila nazaj in tiho začela šteti.
Ena, dve, tri, štiri … zatem je za sabo slišala glasne otroške glasove. »Mami, Jakob si je spet kupil prevelik sladoled,« je tožaril Anže in brata grdo pogledal. Z njim je Sofija zavijala s pogledom.
V kotičku oči je Goga videla, kako je lep nasmešek privlačnega moškega počasi zamiral. Nenadoma se mu je začelo zelo muditi. Zdelo se ji je zabavno, saj se je že zdavnaj navadila, da večina moških zbeži od nje, ko ugotovijo, da ima tri otroke. Z nasmeškom se je obrnila k Benu, lastniku golf igrišča. Z otroki je bila tam redna gostja in lepo so se razumeli z njim. »Si lahko predstavljaš, da moji otroci preženejo vsakega moškega?« je vprašala z igranim presenečenjem.
»Nikakor!« se ji je nasmehnil. »Tvoji otroci so tako ljubki, da jih preprosto moraš imeti rad.«
Goga je pogledala Anžeta, ki je bratu ravnokar zvijal roko, medtem ko se mu je Jakob maščeval tako, da mu je stopal na nogo. Skomignila je z rameni: »Če ti tako praviš, bo že držalo.«
Njuna pogleda sta se srečala in kot na ukaz sta se oba hkrati zarežala.
»Res imam rad tvoje otroke!« je dejal Beno in si z lic obrisal solzo smeha.
»Hvala,« mu je odvrnila in mu pomežiknila. »Zato smo danes spet prišli k tebi na mini golf.«
Z otroki je Goga preživela lepo popoldne. Sonce je sijalo, ptice so pele in vsi so bili dobre volje. Čeprav je imel Beno veliko dela, je vedno znova pogledoval v njeno smer in se ji nasmihal. Lahko bi celo pomislila, da se je z njo spogledoval. Ampak pred časom je po naključju slišala, da je nekemu prijatelju razlagal o svoji spremljevalki. Kaj pa je Goga mislila o njem? Priznati je treba, da je bil Beno prijazen in imel je podoben smisel za humor kot ona. Vendar je že kot deklica sanjala o visokih moških s širokimi rameni, kot je bil njen bivši mož Robert. Beno je bil v nasprotju z njim pravi palček, z 1,70 metra komaj kaj večji od nje. Poleg tega je deloval preveč priden in pošten, medtem ko so bile njej bolj všeč »barabe«, takšne, ki te potem pustijo na cedilu zaradi 20 let mlajše tajnice – jo je sarkastično opozoril njen notranji glas.
V trenutku se je njeno dobro razpoloženje razblinilo. »Mami, ti si na vrsti!« je zavpila Sofija in jo predramila iz razmišljanja.
Goga je potisnila žalostne misli na stran. »Zdaj vas bom premagala!« se je zahihitala.
»Ne bo ti uspelo!« je vzkliknil Anže, ki je prepričljivo vodil.
Slabo uro pozneje je bil zmagovalec znan: Jakob in Anže sta bila izenačena in sta s ponosom in visoko dvignjenimi rokami Benu vračala palice.
Goga mu je pomežiknila: »Hvala za prej, res si me spravil v dobro voljo!«
»Malenkost,« je odvrnil in pomahal otrokom, ki so že stekli naprej. Zatem se je odkašljal. »Morda bi lahko v zahvalo šla z mano kdaj na večerjo?«
Zbegano ga je pogledala. Kako je prišel na tako idejo? Očitno je že predolgo oklevala z odgovorom, saj je nadaljeval: »Ah, pozabi. To je bil samo preblisk!«
»Aha.« Še sama ni razumela, zakaj, ampak nenadoma je bila razočarana. »Je že dobro. Povabilu iz usmiljenja, ker sem pač s tremi otroki precej nezaželena, se zlahka odpovem!« je siknila in se vihravo obrnila.
Ni še naredila treh korakov, ko jo je nekdo od zadaj prijel za roko. Beno. »Hej, res bi te rad povabil na zmenek, saj si mi zelo všeč,« je rekel tiho in se ji oklevajoče smehljal.
Vendar se ni pustila motiti. »Bodiva iskrena. Obema se zdijo atraktivni čisto drugačni moški in ženske!« Ko je to izrekla, ji je bilo takoj žal in bi svojo izjavo najraje preklicala.
Beno je pokimal. »Če tako praviš. Imej lep večer.«
»Enako,« je zamrmrala in stekla za otroki. Z velikim cmokom v grlu.
Bila je kot začarana. Tudi naslednji dan se je Gogi pred očmi kar naprej pojavljal Beno. »Bilo bi noro z nekom iti na zmenek, če ni iskrice,« se je na glas prepričevala, ko se je na kavi dobila s prijateljico Barbaro.
Ta se je namuznila: »Že mogoče, da ni iskrice, vendar pa kar precej razpredaš o njem …«
»Oh,« je zardela Goga.
Naslednjo soboto so bili Gogini otroci pri očetu, zato se je sama namenila na igrišče za golf. Že takoj na vhodu je naletela na Bena, ki je ravno pribijal na vrata nov napis o odpiralnem času. »Živijo,« jo je pozdravil in jo pogledal s svojimi modrimi očmi. Kot na ukaz je začelo njeno srce močno poskakovati.
»Hej,« mu je odvrnila in globoko vdihnila. »Rada bi ti povedala, da bi morda res lahko šla kdaj skupaj na večerjo.«
»Praviš to zdaj iz sočutja?« jo je vprašal in priprl oči.
Njena lica so postajala podobna paradižniku. »Ne, prav nasprotno …«
Nežno jo je prijel za roko. »Ali to pomeni, da sem vseeno vsaj malo tvoj tip?«
»Vsaj malo? Kje pa! Ti si čisto moj tip,« je prepričljivo odvrnila in se zasmejala.