Zame je največji neuspeh, če te žival ugrizne. Na to nisem ponosen.

Donald Schultz z Animal Planeta

Že prejšnji teden smo vas vprašali, ali je tudi za vas Animal Planet najboljše, kar se je kdaj zgodilo televiziji. Če ste odgovorili pritrdilno, potem ne poznate le Luka Gambla, ki smo ga predstavili v prejšnji številki, ampak tudi Donalda Schultza iz oddaje Venom Hunter (Lovec na strupe).
Medtem ko so drugi otroci igrali nogomet, je devetletni Donald lovil in se ukvarjal z najsmrtonosnejšimi kačami na Zemlji. Rodil se je in odraščal v Južni Afriki in je najmlajši človek, ki je predstavljal strupene kače v svetovno znanem Kačjem parku Fitzsimons. A lovljenje, skrb za kače in njihovo proučevanje niso bili dovolj. Zdaj Donald potuje po svetu in išče smrtno nevarna bitja v imenu znanosti. Svoje znanje o živalih in željo po adrenalinu uporablja za višje dobro, tvega svoje življenje za raziskave, ki bodo morda nekoč rešile življenje ljudem in živalim.
Donald je tudi pisatelj, fotograf in pustolovec. Pred očmi javnosti je skoraj vse življenje. Imel je srečo, da je dobil pripravništvo v parku Fitzsimons, kjer se je ogromno naučil o plazilcih. Ure in ure je proučeval vedenje kač in lovljenje strupenjač mu je zlezlo pod kožo. Z živalmi je imel vedno polne roke dela. Ustanovil je podjetje, ki se je specializiralo za afriške plazilce in oglede narave. Je soavtor številnih znanstvenih esejev in predavatelj na mednarodnem simpoziju plazilcev. Celo največji svetovni strokovnjaki za strupene kače se po nasvet glede nevarnih živali obračajo k njemu.
Njegovo ljubezensko razmerje z nevarnimi dejavnostmi se ne konča pri delu, saj skuša oboje združiti, ko je to le mogoče. Je vnet padalec in izurjen potapljač. Prebiva v Los Angelesu – kadar je sploh doma.

Koliko ste bili stari, ko ste se navdušili za živali?
Sploh se ne spomnim časa, ko ne bi bil navdušen, posebno nad kačami. Prvo sem z očetom ujel pri šestih letih in od takrat sem prevzet. Vesel sem, da se nisem osredotočil samo na kače, ampak na vso naravo, saj so kače samo delček veliko večje, veliko lepše sestavljanke.

Imate kakšne fobije?
Kar nekaj! Bal sem se pajkov, ker sem v otroštvu doživel srhljivo srečanje z njim. Druga stvar, ki me plaši, pa je, da bi padel med ladjo in dokom. Strah pred pajki sem premagal šele pred kratkim, tistega pred pristanišči pa leta 1997, ko sem se neke noči potapljal med tankerji v luki.

Kako ste sploh pristali v tem poslu?
Pot je zelo zapletena in zdelo se je, da se ne bo končala tako, kot se je. Če bi skušal ponoviti celoten proces, bi verjetno iskal diamante v Kongu in upravljal park divjih živali v Keniji. Poleg dela v parku Fitzsimons v Durbanu sem pomagal pri odstranjevanju nevarnih živali, na primer mamb, kober, krokodilov. Po šoli sem se znašel na razpotju in po tednu dni potapljanja v Cape Townu sem se odločil postati poklicni potapljač. Uril sem se pri policiji in vojski. Nekaj let sem živel v Johannesburgu, nato sem šel za sestro v San Diego. Takrat me je spet zaneslo k živalim. Ves čas sem imel kače, ko pa sem se znašel v Kaliforniji, me je prešinilo, da bi se posvetil veterini. Delal sem v veterinarskih bolnišnicah in se vpisal na kolidž. Več ko sem delal, več izkušenj, ko sem si jih nabral, bolj sem vedel, da je to zame.

Ste od nekdaj radi tvegali?
Sam svojega dela nimam za tveganega. Umrljivost zaradi avtomobilskih nesreč in srčnih obolenj je višja kot zaradi kačjih pikov ali skokov s padali. Vse, kar počnemo, je taktika zavlačevanja. Vsi nekoč umremo. Sam si želim umreti tako, da bom prej zares živel. Res pa je, da tvegam pogosteje kot povprečen človek, a premišljeno.

Katero srečanje z živalmi je bilo najnevarnejše?
Ko me je ugriznil afriški kačon, Bitis gabonica, v ekvatorialni Afriki. Bili smo ure stran od česar koli in zagotovo bi umrl, vendar me je samo ugriznil, strupa pa ni spustil. Potem sem nekoč na Šri Lanki moral doskočiti poleg jezera sladkovodnih krokodilov, ki so najagresivnejša vrsta krokodilov na svetu.

Ste bili kdaj ranjeni?
Žal res. Zame je največji neuspeh, če te žival ugrizne. Na to nisem ponosen. O tem govorim samo zato, ker sem se zato naučil nekaj novega. V osrednji Ameriki mi je nekoč roko razmrcvaril mravljinčar in na vrhu desnega palca še zdaj ne čutim ničesar.

Katera je vaša najljubša živalska vrsta?
Morske kače. Z njimi delam, kolikor je le mogoče. Med sesalci pa imam najraje majhnega nočnega primata vrste Slender loris. Prav zaljubil sem se v to bitjece!

Ali se kateri živali ne bi približali?
Ne. Čisto vsaka je neverjetna.

Za katere živali bi bili ljudje presenečeni, da niso tako nevarni, kot mislijo?
 Morski psi. Tako čudovita bitja!

Imate kaj svojih živali?
Več kot 200, od kuščarjev do pajkov, rib in želv.

In kaj vaša družina meni o vaši službi?
Mislijo, da sem nor. Kaj takega!