V zapor so ga odvedli po uvodnem zaslišanju, med katerim je na zahtevo, da pove svoje ime, odvrnil: »Kanibal s samostrelom.«

Na vesti ima najmanj tri prostitutke

Stephen Griffiths je obtožen umora treh prostitutk v zahodnem Yorkshiru. Njegove žrtve so bile Suzanne Blamires, Shelley Armitage in Susan Rushworth. Ostanke 36-letne Suzanne so našli približno teden po izginotju v reki Aire v Shipleyju. Suzannina, 54-letna mama Nicky je izjavila: »Žal se je moja hči podala po napačni poti in ni imela življenja, kakršnega si je želela. Bila je zelo ljubljena hči, sestra in nečakinja. To, kar se je zgodilo, me bo preganjalo do smrti. Suzanne je bila bistro dekle, ki je šlo na kolidž in se je šolalo za medicinsko sestro. Čeprav se je znašlo na napačni poti, je poskušalo zavarovati svojo družino in se je držalo zase, da bi ljudje vedeli o njej čim manj. Vedno je vedela, da lahko pride domov, da so ji vrata vedno odprta. Poleg tega smo jo velikokrat videli in smo ji bili vedno na voljo.«
Najprej živalski, potem človeški ostanki
V reki Aire so nekaj dni po odkritju Suzanninih ostankov našli še nekaj, za kar so mislili, da so ostanki še dveh izginulih žensk, vendar se je izkazalo, da ni tako. Šlo je za odpadke z živalske farme. Čez le nekaj dni so v isti reki našli manjši kos tkiva, za katere se je izkazalo, da pripada Shelley Armitage,
Suzanne Blamires je izginila 20. maja, 31-letna Shelley Armitage 26. aprila, 43-letno Susan Rushworth pa pogrešajo od 22. junija lani. Griffiths je Blamiresovo menda umoril med 20. in 25. majem, Rushworthovo med 22. junijem 2009 in 25. majem in Armitagovo med 25. aprilom in 25. majem letos.
Dom Blamiresove v Barkston Walku je le nekaj ulic od doma Armitagove. Zadnjič so jo videli po posnetku varnostne kamere, ko se je sprehajala v ulici Rebecca Street v tako imenovanem rdečem okrožju.
Tisti, ki so poznali Armitagovo, pravijo, da je bila zgovorno, prijetno dekle. Tretjo žrtev, Susan Rushworth, ki je bila že babica in mama treh otrok, so zadnjič videli, ko je sestopila z avtobusa v bližini svojega stanovanja. Njena hči Kirsty je povedala: »Čeprav je jemala mamila, so se moji prijatelji vedno smejali z njo in za vsakega bi dala desno roko. Ni bila takšna kot vsi drugi narkomani. Bila mi je bolj sestra kot mama.« Mama Rushworthove je prvič spregovorila o hčerinem izginotju in razkrila, da je plačala 3000 funtov za njeno zdravljenje. Christine Thompson (72) pravi, da sta si bili s hčerjo kot sestri, tudi po tem, ko se je deset mesecev po zdravljenju spet začela vdajati heroinu in prostituciji. »Bila je moj svet in teh zadnjih 11mesecev sem bila v agoniji.« Policija Susan Rushworth še ni našla.
Graščina pošasti
Griffiths je študiral kriminalistiko. V zapor so ga odvedli po uvodnem zaslišanju, med katerim je na zahtevo, da pove svoje ime, odvrnil: »Kanibal s samostrelom.« Ena njegovih domnevnih žrtev, Suzanne Blamires, je bila ustreljena s samostrelom. Na vprašanje, kje stanuje, je odvrnil: »Kar tukaj, bi rekel.« Varščine ni položil in ostaja v priporu. Povedal je, da je imel dober mesec dni pred aretacijo vizijo, v kateri je bil zaprt v zaporu, poimenovanem Graščina pošasti. Bil je menda strogo varovani zapor Wakefield, v katerem čaka na nadaljevanje sodne razprave. V Graščini domujejo številni najbolj razvpiti serijski morilci in posiljevalci Velike Britanije. V Wakefieldovi mrakobni viktorijanski stavbi so (bili) zaprti sohamski morilec Ian Huntley, zdravnik, serijski morilec Harold Shipman in pedofil Roy Whiting. Ta je umoril osemletno Sarah Payne.
Griffiths je paznikom povedal, da se je pogosto sprehajal okoli zapora, ta pa je 40 kilometrov od njegove hiše v Bradfordu, ker je bil popolnoma prevzet nad morilci. O morilcih in serijskih morilcih je pisal tudi doktorsko disertacijo.
Nekdo iz zapora je razkril: »Menda je zrl v visoke stene in rešetke ter razmišljal, kako bi bilo, če bi se znašel za njimi. Zadnjič se je okoli zapora sprehajal tri tedne pred aretacijo. Zdaj se v zaporu vede, kot da zbira informacije za svojo disertacijo. Spraševal je o postopkih in zdi se, da ga vsakodnevno dogajanje v zaporu navdušuje.«
Še koliko drugih?
Detektivi so ga zaslišali še v zvezi s četrto prostitutko, katere umor ni bil nikoli rešen. Rebecca Hall je bila stara 19 let, ko jo je aprila 2001 neznanec pretepel do smrti. Njeno truplo so odkrili čez dva tedna v ulici, nedaleč stran, kot se je izkazalo, od domov Blamiresove in Armitagove. Za umor niso nikoli nikogar aretirali. Griffith na njihova vprašanja ni hotel odgovarjati. Ko so jo začeli pogrešati, je imela Rebecca štiri mesece starega sina. Zanj je vse od izginotja skrbela Rebeccina 56-letna mama Angela: »Upam, da se bo vse skupaj končalo na sodišču še pred mojo smrtjo, saj mi ni ostalo več prav veliko življenja. Becky bo tako končno lahko počivala v miru, mi pa bodo tudi lahko nekako končali zadevo. Becky sem govorila, naj ne hodi preveč ven. Nisem vedela, da je delavno dekle. Ponoči je bila vedno zunaj. Mamila so jo popolnoma spremenila.«
V reki Aire so našli tudi kovček z morilčevimi pripomočki, med drugim kovinsko žago in nože, s katerimi je mogoče brez težav razkosati truplo. Policisti preiskujejo 128 prizorišč v okolici Bradforda in nerešene umore ter iščejo pogrešane osebe zadnjih let. Med drugim izginotje 23-letne Gemme Simpson leta 2000, Yvonne Fitt, ki je izginila januarja leta 1992, in 36-letne Claudie Lawrence, kuharice na univerzi York, ki jo pogrešajo od lani.
Griffithsa nadzorujejo zaradi možnosti, da bi storil samomor, v celici zdravstvenega oddelka pa je sam. V njegovi bližini je zaprt pedofil Sidney Cooke, ki je ubil devet otrok.
Griffithsa zastopajo odvetniki iz pisarne Lumb and MacGill. Ti so zastopali tudi Petra Sutcliffa, Yorkshirskega razparača.