| Vzponi in padci kmeta in rockerja Gorana Breščanskega |
|
|
|
| torek, 17. november 2009 | ||
| Avtor: Sonja Javornik, Foto: miro Majcen | ||
»Otroštvo je bilo lepo, a skromno. Takrat nihče ni imel veliko, zato ni bilo razlik. Še avtov niso imeli vsi – tudi mi ne, a saj ga nismo potrebovali, ker je bila šola blizu,« je začel svojo pripoved Goran, ki je z dve leti mlajšim bratom živel le z mamo. Oče jih je zapustil, ko je bil star tri leta, in od takrat ga ni več videl. »Ko odraščaš, potrebuješ za vzgled očeta im mamo. Če teh vzorcev nimaš, jih tudi ne pridobiš. Brat je bil bolj živahen, jaz umirjen otrok. Vendar sem počel lumparije: preganjali smo se po gozdovih, večkrat sem zamudil večerjo. Zelo zgodaj - v šestem razredu - sem se začel upirati in takrat sem začel igrati kitaro, preganjal sem dekleta. V srednji šoli sem ugotovil, da bi se rad ukvarjal z glasbo. Takrat sem igral v skupini Dursy Bursy.« O Goranovih izkušnjah z drogami, alkoholom in seksom pa preberite v novi Lady. |
||