V Drakuli se je prelevil v starega un mladega Drakulo, v princa Vlada, v volkodlaka, v zeleno meglico in verjetno smo še kaj pozabili

Težavno otroštvo in pijanski oče, vse to mu pomaga, da je tako izvrsten pred kamero

Gre za enega najboljših igralcev, žal pa ga na naša platna zanese redkeje. Potem pa nas preseneti in udari s kar tremi filmi naenkrat: Planet 51, Knjiga odrešitve in Božična pesem. Ni ga naglasa in ni ga lika, ki ga ne bi Gary Oldman zlahka obvladal. Navsezadnje je to igralec, ki je recimo v Drakuli odigral več likov in potožil, da se je najteže prelevil v zeleno meglico … pa še to mu je sijajno uspelo.

Na sceni je eksplodiral sredi osemdesetih let kot del tako imenovanega »brit packa« skupaj s Timom Rothom in Danielom Dayem Lewisom. Oldman je bil tisti, ki je zasijal najprej, z lahkoto obvladal ameriški naglas in prodrl v ameriške filme. Ni se omejeval le z resnimi vlogami in je hkrati ne glede na še tako noro zgodbo vsak lik upodobil mojstrsko prepričljivo. In vedno ga je bilo veselje gledati. Bil je Sid Vicious v Sidu in Nancy, Beethoven v Nesmrtno ljubljeni, Dracula, Lee Harvey Oswald v JFK, podli paznik Alcatraza v Murder in the first, nori zvodnik v Pravi stvari, neskončno sprijeni policist v Leonu. Majhna ali velika vloga, vedno je najbolj izstopal.

Več v novi številki Lady.