Tadej se je v času po snemanju filma zelo spremenil, zato na ulici nima večjih težav.

Tadej Koren Šmid iz fima Gremo mi po svoje

»Zaradi filma Gremo mi po svoje je moje življenje postalo bogatejše za eno veliko in pomembno izkušnjo že zato, ker je prva take vrste,« pravi Tadej Koren Šmid, eden od mladih zvezdnikov slovenske uspešnice. »Zelo sem vesel, da sem lahko sodeloval pri njem.« Dodaja, da se mu vsakdan vseeno ni dosti spremenil, »le toliko, da sem se v preteklih dveh mesecih nekajkrat pojavil na televiziji, velikokrat grel stole v dvoranah Koloseja in pridobil kar nekaj opravičenih ur v šoli, ko smo imeli promocijsko turnejo filma po Sloveniji.« Na cesti ga oboževalke ne ustavljajo »skoraj nikoli, ker sem se vizualno v enem letu spremenil, postrigel sem se in imel nekaj lepotnih operacij,« v smehu doda mladenič, ki obiskuje Prešernovo gimnazijo v Ljubljani. »Moja soigralca Jure Kreft (Zaspanec) in Erik Oprešnik (Mišica) pa sta tudi po snemanju obdržala isti pričeski, zato ne dvomim, da se za njima obrača kar nekaj ljudi. Edina zgodbica, ki jo lahko povem, sploh ni povezana z oboževalkami, temveč z voznikom avtobusa, ki me je prepoznal, ko sem plačeval z Urbano in rekel: 'Ooo, Gremo mi po svoje, dobre pare, a?'«
Prav tako kot zaradi slave nima težav s preveč navdušenimi deklicami, Tadej nima težav v šoli: »V razredu imam super prijatelje, ki me podpirajo, tako da o zavisti in nerazumevanju ne morem govoriti. Tako ali tako so to, da igram v filmu, vedeli že eno leto (v prvem letniku), saj sem jih moral nekako psihično pripraviti (smeh). Kar zadeva profesorje, prav tako ni težav. Od njih slišim več pozitivnih besed,  kot ujamem grdih pogledov.« Šali se, da ima v šoli najraje malico. »Všeč mi je geografija, ker bi rad videl ves svet in se mi zdi že pogovarjati se o njem zanimivo. Prav tako imam rad sociologijo in psihologijo, pri katerih diskutiramo in si glede določenih tematik ustvarjamo svoje mnenje.« Igralskih načrtov za zdaj nima, ker jih niti ne more imeti, dokler ne zasledi nove avdicije. »Kot pa sem že velikokrat povedal, me igralstvo ne zanima preveč. Noro me zanima režija, saj je nekaj neverjetnega: ustvarjaš lahko neomejeno, v svojem filmu lahko pokažeš tisto, česar si v resničnem življenju ne bi upal, nekaj, kar v resničnem življenju sploh ni mogoče ali pa še ni čas za to.«