Edwaed Kennedy se je kot lev boril proti nepravičnostim.

Edward Kennedy
(1932–2009)

Le nekaj tednov po smrti Eunice Kennedy Shriver je klan Kennedy ostal še brez enega člana, Edwarda Kennedyja. »Izgubili smo neverjetno središče naše družine in radostno luč našega življenja Navdih njegove vere, optimizem in vztrajnost pa bodo v našem srcu živeli večno,« so zapisali njegovi sorodniki. Edward je bil star 77 let. Maja lani so odkrili, da ima tumor na možganih. Njegovo življenje so zaznamovali uspeh, tragedije in škandali.
Po atentatih na njegova brata je postal glava ene najvplivnejših ameriških političnih družin in eden najvplivnejših demokratičnih senatorjev z enim najdaljših stažev v senatu. Ameriški predsednik Barack Obama je povedal: »Naša država je izgubila velikega vodjo, ki je pobral baklo padlih bratov in postal največji ameriški senator našega časa.« Britanski ministrski predsednik Gordon Brown je izjavil, »da za gospodom Kennedyjem ne bo žalovala le Amerika, ampak vse celine, saj je po vsem svetu občudovan kot senator vseh senatorjev«. Njegova smrt pomeni somrak politične dinastije in hud udarec za demokrate, ki se z Obamo trudijo prestrukturirati zdravstveni sistem. Prav reforma tega je bila ena od pokojnikovih prednosti.
Edward je senatorski sedež podedoval po bratu Johnu leta 1962. Nanj so nekaj časa gledali kot na političnega lahkokategornika, ki je svoj vzpon dolgoval slavnemu priimku. A v skoraj 50 letih, kolikor časa je bil senator, se je uveljavil kot eden najbolj učinkovitih washingtonskih senatorjev. Zakonodajo je oblikoval v sodelovanju s politiki iz obeh strank in sklenil nekaj nepričakovanih zavezništev. Pomagal je tudi pri sprejemanju ukrepov za varstvo državljanskih in delavskih pravic, povečal obseg zdravstvenega zavarovanja, izboljšal šolske standarde, študentsko podporo in omejil širjenje jedrskega orožja. »Veliko je treba storiti. Predvsem še vedno vidim krivice, ki jih imam priložnost popraviti,« je rekel leta 2006.
Washingtonski politični komentator Jon-Christopher Bua je zapisal: »Teddy Kennedy, liberalni lev senata, nekateri so se ga bali, vsi so ga imeli radi, bil je resnični zagovornik revnih in pomoči potrebnih. Za tiste, ki niso imeli glasu, je v njihovem imenu rjovel Teddyjev glas.«
Po Robertovi smrti leta 1968 so vsi pričakovali, da ne bo zapravljal časa in se bo takoj potegoval za ameriškega predsednika. To mu ni uspelo. Verjetno samo zaradi prometne nesreče na otoku Chappaquiddick julija 1969. Poročeni senator se je po živahni zabavi demokratske stranke odpeljal z mlado pomočnico stranke Mary Joe Kopechne. Avto je zletel v reko Massachussettes. Mary Jo so našli utopljeno v avtu in še zdaj govorijo, da bi jo lahko rešil, če bi pokazal več poguma. Ted je priznal, da je zapustil kraj nesreče oziroma ni obvestil policije, in bil zato pogojno obsojen. Med nesrečo je bil verjetno pijan, saj je celo sam priznaval, da je veliko pil.
Za predsednika je hotel končno kandidirati leta 1980, a se je demokratska stranka nazadnje odločila, da bo za kandidata še enkrat imenovala takratnega predsednika Jimmyja Carterja. Po tem neuspehu se je popolnoma posvetil senatorski karieri.
Divje zasebno življenje
Prvo ženo Virginijo Joan Bennett je spoznal na pravni fakulteti leta 1957. Zmagala je na več lepotnih tekmovanjih, o politiki pa ni imela pojma. Po zaroki se ji v zakon ni mudilo, saj ni bila prepričana, ali se želi poročiti z nekom, ki ga ne pozna dobro. Njegov oče Joseph je vztrajal, da se morata poročiti. To se je zgodilo leta 1958. Rodili so se jima trije otroci. Leta 1973 so ugotovili, da ima sin Edward mlajši kondrosarkom, zaradi katerega so mu morali amputirati nogo. Okrevanje je bilo dolgotrajno, celo ob uporabi dvoletnega eksperimentalnega zdravljenja. Njegov drugi sin Patrick je imel hude napade astme.
Sredi šestdesetih let je bil njun zakon zaradi njegovega tekanja za krili in njenega alkoholizma v hudih težavah. Ted se dolgo ni umiril. Od Joan se je ločil leta 1982 sporazumno in brez nepotrebnega pranja perila v javnosti. Na vrsti je bilo še več pijanskih pretepov in ljubezenskih zvez: leta 1989 ga je med drugim neki paparac fotografiral med seksom na motornem čolnu. V tistem času je imel tudi težave s čezmerno težo. Sedemnajstega junija 1991 je končno spoznal pravo žensko, washingtonsko odvetnico Victorio Anne Reggie. Poročila sta se čez leto dni. Menda se ji je lahko zahvalil za to, da se je umiril, oživila pa je tudi njegovo politično kariero, ki je postajala čedalje uspešnejša.
Pokopali so ga na pokopališču Arlington poleg bratov Roberta in Johna.

Preletstvo Kennedyjev
Vplivni Kennedyjev klan je postal ameriška različica kraljevske družine, v kateri so se zgodile številne tragedije. Patriarh Joseph je bil tajkun in ambasador v Veliki Britaniji. Leta 1940 je trdil, da bo Velika Britanija izgubila vojno. Tedova mama Rosemary je bila hči Johna F. Fitzgeralda, župana Bostona. Josephu in Rosemary se je rodilo devet otrok. Teddy, kot so ga klicali, je bil najmlajši. Vsi trije njegovi brati so umrli nasilne smrti: Joseph mlajši v drugi svetovni vojni med tajno letalsko misijo v Franciji: njegova naloga je bila uničiti nemški top dolgega dosega. Johna in Roberta so pokosili streli atentatorjev. Sestra Kathleen je umrla v letalski nesreči leta 1948. Stara je bila le 28 let. Kathleen se je poročila z markizom Haringtonom leta 1944. On je še istega leta umrl v boju. Sestra Rosemary je imela motnje v duševnem razvoju. Pri 23 letih so ji naredili lobotomijo. Od takrat je bilo z njo še slabše. Umrla je leta 2005. Sestra Jean, ki je bila med letoma 1993 in 1998 ameriška ambasadorka na Irskem, je edina še živeča potomka Josepha in Rosemary. Sestra Patricia je bila edina, ki je živela razmeroma mirno življenje. Poročila se je z britanskim igralcem Petrom Lawfordom in živela v Hollywoodu. Umrla je leta 2006.

podpis 1
 Bratje Robert, John in Ted. Robert je bil državni tožilec in senator. V Los Angelesu, kjer se je potegoval, da bi ga nominirali za demokratskega predsedniškega kandidata, ga je 5. junija 1968 nekoliko po polnoči ustrelil 24-letni pakistanski priseljenec Sirhan Sirhan. Zdaj je zaradi umora še vedno v zaporu. Govori se, da ni deloval sam. John je bil junak druge svetovne vojne. Leta 1961 je postal predsednik ZDA. Ustrelil naj bi ga Lee Harvey Oslwald v Dallasu, 22. novembra 1963. Šlo je menda za kubansko-vojaško zaroto.

podpis 2
Z ženo Joan leta 1965 na počitnicah v Španiji

podpis 3
S sinom Edwardom mlajšim leta 1973. Nedolgo za tem so dečku amputirali nogo.

podpis 4
Ted (levo) s pred kratkim umrlo sestro Eunide ter materjo Rosemary (druga desno) leta 1993. Rosemary je umrla leta 1995.

podpis 5
Ob drugi ženi Victoriji se je umiril in spet zablestel v politiki.

podpis 6
Na misije se je podajal po vsem svetu. Leta 1972 se je udeležil Mednarodne konference Rdečega križa v Ženevi.

Fotogalerija vsebine

podpis 1

podpis 2

podpis 3

podpis 4

podpis 5

podpis 6