| Ko se srce dotakne srca |
|
|
|
| petek, 01. oktober 2010 | ||
| Tekst: Eva Pečovnik, foto: arhiv Lady | ||
Dvajset let skupine Šukar
Kako dolg bi bil koncert, če bi člani skupine Šukar odigrali več kot sto pesmi, ki jih imajo v svojem repertoarju? Predolg, zato jih navadno odigrajo le kakšnih trideset. V soboto, ko se bodo ozrli nazaj na svojo umetniško pot, dolgo dvajset let, bodo v Cankarjevem domu odigrali tudi nekaj tistih, ki so v preteklih letih neupravičeno ostale ob strani. Ja, še vedno jih znajo. »Seveda še vedno vadimo, brez tega ne gre,« pravi Igor Misdaris, vodja skupine Šukar. Dvakrat na teden se dobijo, da zvenijo tako, kot si želijo. Vendar niso virtuozi. So glasbeniki s srcem. Ko so nastopili na festivalu romske glasbe v francoskem mestu Lilles, jim je dvanajsttisočglava množica ploskala tako glasno, da so se morali vrniti na oder in ozračje še enkrat preplaviti s svojimi zvoki, pa čeprav so tisti večer na istem odru s svojim izvajanjem romske glasbe občinstvo poskušale očarati še tri skupine. Nobene niso povabili nazaj. Član skupine Loodjime je Šukarjem v spoštljivem začudenju izrekel nenavaden kompliment: »Pa kako vam je to uspelo? Mi se trudimo in tekmujemo, kateri bo odigral več not, kateri bo močnejši in boljši, vi pa samo udarite na čustva in vas že sprejmejo.« Res je, da niso vrhunski mojstri in bi njihove glave hotele več, kot zmorejo njihove okončine, a imajo dar, da se dotaknejo src ljudi. Jok, radost, žalost, veselje in še marsikaj jih preplavi ob zvokih, v katere skušajo člani skupine Šukar preliti svoja čustva in jih prenesti nanje. Več v novi številki Lady |
||