Diego Barrios Ross se je po 11 letih življenja v Ljubljani preselil v vasico Tihaboj na Dolenjskem, kjer končno najde prepotrebno spokojnost.

Uresničene sanje Diega Barriosa Rossa

Slovenci smo velikokrat kritični do lastne domovine, kljub temu pa se vsako leto čedalje več tujcev odloči za vedno ostati v deželici pod Alpami. Podobno se je pred 15 leti zgodilo tudi z venezuelskim igralcem in glasbenim pedagogom Diegom Barriosom Rossom, ki je zaradi nove ljubezni pripravil kovčke in odletel proti Evropi.

Diego se je pozneje nekajkrat še vrnil v domači Caracas, nato pa so ga slovenske vrednote in topli ljudje, ki so ga obkrožali, dokončno prepričali, da je za vedno ostal na stari celini.

Ljubljana, mesto številnih priložnosti
»V Ljubljani sem dobil takoj ponudbe v Slovenskem mladinskem gledališču in Drami. Tam sem dobil vlogo v predstavi avtorja Oscarja Wilda, Slavec in Vrtnica,« pravi vsestranski umetnik. »Priznam, da mi je na tem trgu uspelo hitreje prodreti med uspešnejše. V Venezueli je namreč zelo zaprt krog ustvarjalcev in izvajalcev, ki te kljub kakovosti težko spustijo zraven.«
Po štirih letih bivanja v Ljubljani je posnel svoj prvi album in se hkrati vpisal na akademijo za glasbo. Šolanje je uspešno končal. Medtem je začel poučevati petje in svoje znanje predajati številnim znanim osebnostim, ki zdaj krojijo vrh slovenskega zabavnega prostora. Za vokalni napredek so mu hvaležni igralka Maja Martina Merljak, vodilna pevka tria Sestre Marlenna, ljubljenka ljudskih src Manca Špik in drugi.

Hišica ob robu gozda
Po 11 letih življenja v Ljubljani in poučevanja v prostorih cerkve na Gornjem trgu so se mu vendarle uresničile sanje: »V Caracasu in tudi v Ljubljani sem živel v stanovanju, zato sem čedalje pogosteje razmišljal o življenju v prijetni hišici na podeželju. Pred štirimi leti sem na pobudo prijatelja arhitekta prejel primerno ponudbo in začel razmišljati o nakupu.« Po krajšem obdobju se je zgodil najpomembnejši trenutek: »Ker prihajam iz dežele magičnega realizma, kjer imata intuicija in duhovnost glavno besedo, sem se na podlagi sanj dokončno odločil. Neke noči sem namreč sanjal, da sem na podstrešju ponujene hiše našel zaklad, zato sem že naslednji dan zavrtel telefonsko številko tedanjega lastnika in jo zakupil.«
Pravljična hišica iz leta 1870 v vasici Tihaboj na Dolenjskem, ki je za 50 minut vožnje z avtomobilom oddaljena od Ljubljane, je končno njegova. Vanjo se vsak večer kljub utrujenosti z veseljem vrača, saj ga doma čaka družba, ki ga osrečuje in polni. Poleg papige Chice in dveh psov, aljaških malmutov, mu spokojnost, ki jo kot ustvarjalec nedvomno potrebuje, dajeta tudi vrt z razno zelenjavo in bližnji gozd. Odlično so ga sprejeli tudi sovaščani, ki jim je bil do Diegove selitve svet blišča in glamurja nekaj nedostopnega. V prostih dneh ga tako vabijo na popoldanske klepete in mu ob kosu domače sladice ter kave z zanimanjem prisluhnejo.

Fotogalerija vsebine

Venezuelski pevec ni zaljubljen le v glasbo, ampak tudi v svoje domače živali, papigo in dva psa, ter naravo