Ponedeljek
Moja četrtošolka Neli ima zjutraj razredno uro in vstanemo že pred sedmo. Čudno, Lina še spi, nogice ji gledajo izpod odeje, Neli drži, da bi jo požgečkala. Iz Krškega sta se pripeljala moja starša, ta teden moja mami pazi Lino. Poljubim mojo zlato deklico in hitim v službo. Na sestanek z redakcijo Vizita.si in potem s Sanjo za Vizito. Tuhtava, kaj naj narediva ta teden in pregledava prejšnjo. Pokličem svojega urednika v Krško, kjer pripravljamo mojo prvo knjigo. Izdala bom zbirko kolumn, česar se zelo veselim. Popoldne roditeljski sestanek. Neli ima novo učiteljico in veliko obveznosti. Doma me že čakajo nogice.

Torek
Ob torkih s Sanjo snemava na terenu. Čaka me stilistka Metka, ki bo nastopala v mojem prispevku o tem, kako modro izberemo oblačila. Snemalec Edi je dobre volje, ne vem, ali sem ga v vseh letih dvakrat videla nerazpoloženega. Na mizi me že čaka osnutek naslovnice za knjigo, moj oblikovalec Marko mi jih je pripravil kar nekaj. Všeč so mi barve in mislim, da bo to to. Kar ne morem verjeti, da bom imela svojo knjigo. Napišem članek za Vizito.si in odgovorim gledalcem na njihova vprašanja glede zdravja. Doma me čakata moji deklici, Neli pomagam pri projektu za šolo, z Lino divjava po stanovanju. Blaž je pozen, a ga vse počakamo.
 
Sreda
Z Dunjo in Tamaro gremo na jutranjo kavo. Najslajša je. Lotim se priprave prispevka, ob enih imam montažo, Sanja mi prinese še eno kavo, belo. To je najin sredin ritual. Veliko časa porabim za napovedi, te so najpomembnejše. Če so domiselne, gledalce zanima, kaj bo na vrsti za njimi. Ob treh me čaka maskerka Mateja, ki me spremeni v televizijsko Alenko, ob štirih že posnamem Vizito. Mami me doma pričaka s palačinkami. Popoldne mine v igranju z Lino, Neli gre z Blažem v kino. Zvečer pišem članke in preverjam tekste za knjigo. Še enkrat preberem spremno besedo, ki mi jo je za ovitek knjige napisala Manca Košir. Ni da bi govoril.

Četrtek

 Zjutraj sem zgodaj v službi in že pišem. Zadnje mesece kar naprej pišem. Delo na Vizita.si mi je všeč, je pa res, da moramo biti spretni pri izbiranju tem, bralci bi predvsem radi vedeli, kako ohraniti zdravje. Odgovarjam na elektronsko pošto in se dobim s kolegico v kliničnem centru. To naše zdravstvo. Tečem po darilo za Nelino prijateljico in domov. Z Lino se zabavava s sestavljanko in listava knjigo z Nodijem. Stotič. Proti večeru se v Ljubljano pripelje krški urednik Silvo, pregledava tekste, naslovnico knjige in dorečeva nekaj stvari glede prestavitve. Imela bom dve. V Ljubljani in v Krškem.

Petek

Tako sem neprespana, Lina se zbuja in zbuja, na dve uri, na eno uro. Od rojstva. Mamice podobno čuječih otrok boste vedele, o čem govorim. Po dveh kavah sem že popolnoma sestavljena, imam sestanek o nekem projektu in dolg telefonski pogovor s slovenskim strokovnjakom, ki želi, da pridemo nekaj posnet za Vizito. Večkrat mi je težko, ko vem, da je tema zanimiva bolj za strokovne kroge kot za gledalce. Naredim kompromis in zdravnik je zadovoljen. Vizito imam že 14 let in naredili smo toliko tem, da vemo, kaj imate radi. Moja mami gre domov, konec varstva za ta teden. Neli se veseli, ker bomo gledali James Bonda, Lina od njenega navdušenja zapleše svoj ples. Najboljša je!

Sobota
Blaž dežura, dekleta smo same. Lotim se pospravljanja in kuhanja, pečem pito. Lina že sprašuje po njej. Tako jo ima rada. Neli gleda televizijo, kot da je še nikoli ni videla. Prigovarjam ji, naj se loti sobe, kar nervozna sem, ko stopim vanjo. »Saj bom,« je večni odgovor moje devetletnice. Ko gre Lina opoldne spat, se ji pridružim, tako vsaj pridobim kakšno uro. Neli je pridna in bere. Popoldne se crkljamo in se sprehajamo, Neli gre na rojstni dan. Prehitro mine dan, zvečer pregledam spletno stran in gledam Vizito. Neli pride pogledat le, kako sem oblečena. Dekle!

Nedelja
Pripravimo zajtrk in čakamo Blaža, da pride iz dežurstva. Obložimo mizo in visimo na oknu, da zagledamo njegov avto. »Oti je!« zakliče Lina. Blaž ju pelje ven, jaz kuham in tuhtam, kaj bom napisala v kolumno, ki jo oddajam vsako drugo nedeljo, več kot dve leti za Posavski Obzornik. Popoldne gremo skupaj na sprehod, Neli z rolerji. Hranimo račke ob Ljubljanici, smejemo se Lini, ki zraven tudi sama zoblje kruh. Doma Neli bere, Blaž dela za službo, midve z malo pa gledava Knjigo o džungli. Zvečer napišem kolumno v moje domače mesto in pokrijem male in velike nogice.