Imitator znanih osebnosti na Radiu Ga-Ga in Hri-baru ter odličen violončelist Tilen Artač.

Ni bila ljubezen na prvi pogled

»Sem eden redkih Slovencev, ki ima od Dimitrija Rupla koristi, in zelo podpiram Pahorjevo potezo,« smrtno resno zatrdi Tilen Artač, potem pa se v naslednjem trenutku navihano nasmehne. Rupel je namreč eden številnih likov, ki jih posnema v oddajah Radio Ga-ga in Hri-bar, pred kamero pa ga v Hri-baru poznamo predvsem kot ostro in odločno psihologinjo Ifigenijo. Ko je ta v družbi Milke in Grete pred časom zaigrala skladbo Wir Sind Lustig (na izid pesmi še čakamo!), je vesoljna Slovenija tudi prvič izvedela, da ni le izvrsten imitator, ampak tudi izvrsten violončelist. Diplomiral je na akademiji za glasbo v Zagrebu, zdaj pa je že leto dni in pol na podiplomskem študiju v Gradcu. Pravi – saj smo rekli, da je skromen –, da študij v tujini ni nič nenavadnega: »Veliko mladih ljudi se odloči zanj, saj jih zanima, kaj se dogaja onkraj meja majcene Slovenije.« Z različnimi glasbenimi zasedbami je že večkrat pokukal na drugo stran Alp: gostoval je v Haagu, Londonu, Amsterdamu, Moskvi in Parizu, »kjer sem se razjezil, ker je pod Eifflovim stolpom slovenski grb brez zvezdic. To me je užalostilo, rekel sem si: 'Ta presneta slovenska diplomacija in prepoznavnost!'«

Ljubko podstrešno stanovanje v Gradcu si deli s študentko violine Živo in študentom jazzklavirja Gregorjem, ki se je med našim obiskom skrivnostno izgovoril, da ima predavanja, vendar sumimo, da se je v resnici bal našega fotografskega aparata. Z Živo in pianistom Gregorjem bodo v prihodnjem semestru vpisali tudi magisterij iz komorne glasbe – klavirski trio. V stanovanju nima ne interneta (ima ga seveda na akademiji) ne televizije, »zato dneve preživljam tako, da skozi okno gledam blok, ki ga gradijo, in igram violončelo.« In kako, če nima rednega dostopa do interneta, ob petkih, ko snemajo Radio Ga-ga, tako zlahka komentira politično dogajanje v tujini: »Slovenska politika gre po enem in istem kopitu, torej mi več kot včerajšnjega časopisa res ni treba prebrati. Ker imam tu mir, seveda domišljija zlahka deluje.« Pa violončelo res igra, kot je rekel njegov kolega Sašo Hribar, po osem ur na dan? »Časovno to ni izvedljivo. Pa saj bi se mi še zagabilo. Tako kot dvigovalec uteži ne dvigne vsakič z veseljem 200 kilogramov nad glavo, tako tudi jaz ne godem vedno z zadovoljstvom in veseljem po inštrumentu.« Violončelo igra od osmega leta. Začel ga je igrati na predlog mame, ki je tudi glasbenica in poje v Slovenskem komornem zboru. »Ni pa bila to ljubezen na prvi pogled!« poudarja. Namreč ljubezen med njim in violončelom. Morda res, ampak naklonjenost poslušalcev in gledalcev Radia Ga-Ga in Hri-bara si je pridobil v hipu. Na svoji glavni dejavnosti, glasbo in posnemanje, gleda zelo stvarno: »Resno in profesionalno 100-odstotno se dvema stvarema hkrati ne moreš posvetiti, kar sploh ni slabo, saj pomeni, da ne moreš biti 100-odstotno obremenjen ne z eno ne z drugo.« Odstotki sploh niso pomembni, samo da bo še lahko Mirko Serpentinšek in drugi liki, ki jih tako izvrstno posnema. Da bo podiplomski študij prav tako izvrstno opravil, pa tudi ne dvomimo.

Fotogalerija vsebine

Na obisku pri Tilnu v Gradcu.

Podstrešno stanovanje v Gradcu si deli tudi s cimro Živo.

Psihologinja Ifigenija, eden izmed številnih likov, ki jih Tilen odlično imitira.