Špela Perc in sin Zoltan

Špela Perc

O čarih in pasteh materinstva smo se pogovarjali z nekdanjo odlično športnico, ki uspešno vodi holistični center za pilates v središču Ljubljane. Svoje navdušenje nad športom in zdravim načinom življenja že uspešno prenaša na svojega dveinpolletnega navihančka Zoltana.

Kakšna mama ste, Špela?
Še vedno se na trenutke začudim, kakšno silno moč ima poslanstvo biti mama. Občutek imam, kot da se mi je ob rojstvu Zoltana čez noč prikradel drugačen pogled na svet in drugačen vrednostni sistem ter neizmeren vir ljubezni, moči, volje in potrpežljivosti. Trudim se, da vsak dan nekako krmarim med preizkusi postavljanja meja, morda pretirane zaščitniške ljubezni in popuščanja. Ampak takrat ko mi Zoltan reče, da se imava fajn, se vsa moja teoretiziranja in razmišljanja o tem, kakšna mama sem, v trenutku razblinijo. Z veseljem mu odgovorim, da se imava najlepše, in začutim, da sem Zoltanu najboljša mamica.

Katerih vzgojnih prijemov se držite oziroma se jih nameravate držati, ko bo Zoltan malo zrasel?
Ravno danes sem slišala zanimivo misel: Ni grozno, kadar nas otroci ne poslušajo, bolj grozno je to, da nas ves čas opazujejo. Pri Zoltanu vidim, da se zagotovo veliko bolj kot kakšnim klasičnim vzgojnim ukrepom ravna po zgledu. Seveda ga že zdaj navajam na red in nekatera pravila in želim si, da čim prej doume, da imajo dejanja posledico, ki jo mora odgovorno sprejeti. Trudim se –bolj ali manj uspešno –, da razume, da so stvari, o katerih se ne pogajava, da pa so seveda tudi stvari, o katerih se lahko dogovarjava, in da je tudi on včasih tisti, ki se mu prilagodim.

Več v novi številki Lady