Materinstvo je po eni strani težje, po drugi strani pa neskončno lepše, kot si je v svojih predstavah lahko zamišljala Saša.

Decembrski prazniki bodo za Sašo Lendero še posebno čarobni, saj jih bodo prvič praznovali z Ario. »Svečke, okraski, lučke … vse to je za Ario! Vaaaaauuu!!! (smeh) … In za naju tudi,« je bila razposajena Saška. Ob iztekajočem se letu smo se z njo pogovorili o prvih mesecih materinstva, zaupala nam je tudi svoje načrte glede vrnitve na glasbene odre.

Saša priznava, da je lahko, čeprav čarobni nasmehi odtehtajo vse, materinstvo naporno. »Pravijo, da lahko v isti družini ob enaki vzgoji starši doživijo popolnoma različni osebici, od katerih je ena že od začetka popolnoma umirjena, zadovoljna v vsakih okoliščinah, nekateri otroci, kakršna je tudi najina Aria, pa so popolnoma drugačni. Takšen otroček sicer izjemno hitro napreduje, je zelo spreten, komunikativen in iznajdljiv, je pa tudi precej bolj naporen, saj zahteva 24 ur vso pozornost svojih staršev. Nihče od nas si ne izbira, kakšnega potomca bo imel, zato verjamem, da dobi vsakdo od nas prav takšnega, kot mu je namenjen. In nasprotno, seveda: otrok dobi starše, ki si jih je tam zgoraj nekje izbral, da bi najlaže izpolnil svoje poslanstvo,« razmišlja Saša. Odkrito nam je priznala tudi: »Je teže, kot sem si mislila! Pa tudi milijonkrat lepše, kot sem si kdaj sploh upala predstavljati.«
Saša je med drugim v zadnjih mesecih ugotovila, zakaj je bilo nekoč izjemno učinkovito mučenje, da se nesrečnikom niso pustili naspati. »Aria ima zelo nemiren spanec. Če nočeva, da ponoči joka, vstaneva včasih tudi večkrat na uro, da jo malo potolaživa, ji dava dudo in jo pobožava. Včasih nama uspe, včasih ne (smeh). Res je grozno, če se človek dolgo ne naspi. Včasih nama zjutraj (z Miho ponoči vstajava oba) kar brenči v glavi od utrujenosti in imava v telesu neko čudno slabost, zaradi katere se ti zdi, da se ne moreš sestaviti. Potem pa se iz Arijine sobe zaslišita jutranje radostno vriskanje in smeh. Takrat – kot bi naju nekdo napolnil z energijo – skočiva skupaj iz postelje in odhitiva k njeni posteljici, da ne bi zamudila teh neprecenljivih trenutkov, ko te otroček zgleda in se mu od sreče prepletejo zvoki, nastanejo jamice v ličkih, stisnejo se mu oči, celotno telesce se zaziblje, usta pa se potegnejo v  brezzobi, neskončno lepi nasmešek, ob čemer se moraš prav zadrževati, da ga ne stisneš preveč k sebi,« nam je z ganljivim nasmehom povedala Saška, ki ne more skriti neizmerne materinske ljubezni.

Več o prvih izkušnjah z materinstvom in o tem, kolikokrat je poklicala na pomoč zdravnico, pa si preberite v novi Lady.