»Moje ambicije so, da bi se še naprej ukvarjal s kulinariko malo drugače. V življenju bi se rad čim več naučil in počel stvari, ki me zanimajo, in ne tistih, ki so balast v poklicu,« pravi Go

Nenavadni slaščičarski mojster Gorazd Potočnik

Strastna ljubezen do čokolade je 32-letnega Gorazda Potočnika pripeljala za štedilnik. O tej dobroti bi lahko govoril ure in ure, če se mu ne bi mudilo ustvarjati novih okusov, ob katerih radovedneži nato z vsemi čutili uživajo v številnih lokalih Kaval Groupa. Z njim smo se dobili, ko je perfekcionistično opazoval svoje mojstrovine v Loliti, posebni slaščičarni v najožjem središču Ljubljane.

Za njegovo življenje je bil usoden pouk gospodinjstva v osnovni šoli. Učiteljica ga je navdušila nad kaneloni, ki jih doma niso poznali. Naredil je prvega in tako se je začela njegova raziskovalna pot, katere logično nadaljevanje je bil vpis na srednjo gostinsko šolo. »Poklic se mi je zdel perspektiven in z možnostjo ustvarjanja,« pravi. V srednji šoli je bil med najboljšimi kuharji v razredu, nič ni zažgal ali prekuhal. Posebna izkušnja pa je bilo služenje vojaškega roka: tam je kot kuhar pomagal pri pripravi hrane za 400 ljudi. To je bila industrija brez privilegijev, zaradi katere se je odločil, da ni za množične zgodbe. Po vojski je delal v različnih gostilnah, kjer je spoznaval slovensko pa tudi italijansko kuhinjo. Potem ko je zamenjal pet gostiln, je obrnil novo poglavje v življenju: slaščičarstvo. Ko je prišel na razgovor v Rustiko, ni znal speči ali pripraviti nobene sladice. To je pošteno priznal, kar je bilo direktorju tako všeč, da mu je dal možnost.

Več v novi številki Lady