| Zmagala v projektu »rakovica« |
|
|
|
| četrtek, 20. oktober 2011 | ||
| Tekst: Tomaž Mihelič, foto: Šimen Zupančič | ||
Barbra Drnač iskreno o boju z rakomBarbra Drnač je za Lady prvič v medijih spregovorila o težkem in odločnem boju z rakom. Pred dobrim letom dni se ji je porušil svet, ko je izvedela za diagnozo, in niti najmanj se ni počutila pripravljene, da bi lahko te občutke delila z javnostjo. Potem ko je trinajst mesecev trdo delala, pa smo z njo preživeli sproščen in pisan sončen popoldan v mestu in razodela nam je, kako je potekal neusmiljen boj v projektu »rakovica«. »Preprosto se nisem počutila koristno, da bi s pojasnjevanjem svojega stanja in z nasveti pomagala družbi. Odreagirala sem tako kot vsi, ki izvedo kruto resnico o raku. Najprej sem se vprašala, kako je to sploh mogoče, od kod kar naenkrat rak, saj sem po hčerinem rojstvu redno hodila na mamografijo, zadnjih osem let sem bila vegetarijanka, veliko sem se ukvarjala z rekreacijo in sama s sabo. Na koncu mi je ostal le še stres, ki nas vse že pošteno obkroža in preveva,« opisuje Barbra prve občutke, ki so bili strašljivi, saj je z grozo ugotavljala, da izgublja tla pod nogami, čeprav ima močan značaj. »Na srečo sta bila ob meni hči Tereza in partner Bojan, ki sta mi v prvih dneh, ko sem doživljala napade joka, neizmerno pomagala. Po dokončni diagnozi mi je moj kirurg doktor Erik Brecelj dejal, da bodo morali odstraniti levo dojko, s čimer se nisem hitro sprijaznila. Imela sem pomisleke, da sem morda prav jaz med tistim odstotkom pacientk, ki jim po nepotrebnem odstranijo dojko. Toda položaj je bil preveč resen, da bi se lahko zanašala na statistiko,« pripoveduje Barbra, ki je v zadnjem letu prehodila svoj križev pot. Vendar je morala prepričati samo sebe, da je lahko zahrbtni bolezni kos le, če se vzame v roke. »Odločila sem se, da je dovolj vprašanj in so na vrsti dejanja. Vse skupaj sem poimenovala projekt rakovica in to vključila med druge življenjske projekte. Več v novi številki Lady |
||