Vita Mavrič bo kljub recesiji izpeljala že deveti festival šansona La vie en rose.

Vita Mavrič

Vita Mavrič nestrpno odšteva dneve, ko bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravili že deveti mednarodni večer šansonov La vie en rose. Zanj obljublja, da bo vrhunski glasbeno-gledališki spektakel, s katerim bodo tradicionalno končali sezono v Cafe Teatru.

Kako ljudje v Sloveniji v poplavi lahkotnih viž dojemajo to zvrst? Koliko je šanson priljubljen?
Prostora je dovolj za vse in predvsem imajo vsake oči svojega malarja, kar je tudi najbolj prav. Zdaj lahko že z gotovostjo rečem, da je šanson priljubljen, saj naš mednarodni večer šansonov La vie en rose traja že deveto leto in ima že svoje stalno občinstvo, ki ga je vedno znova veselo.

Katere presežke pripravljate za letos?
O, letos bo pa pestro! Tudi letos vodiva La vie en rose skupaj z neponovljivim Borisom Kobalom. Lani nama je precej uspelo nasmejati obiskovalce in vsi smo se spraševali, ali je to sploh še mogoče kdaj ponoviti. Letos praznuje Cafe teater 15. obletnico delovanja in vse bo nekako v tem duhu. Večer je zasnovan precej kot muzikal. Boris bo vsekakor spet briljiral in izvabljal salve smeha, bomo pa tudi romantični in zasanjani. Imamo sijajne goste. Slišali boste lahko nekaj novitet, glasbenih presenečenj in seveda že nekaj prekaljenih starih mačkov, kot so Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Orleki, Slon in Sadež, pa Murat & Jose in Ana Dežman. Iz tujine prihaja k nam izredno šarmanten francosko govoreči šansonjer iz Kanade, Pascal Le Jeune. Vanj se bodo dekleta zaljubila v hipu! Iz Srbije in Bosne bosta veliki zvezdi nekdanje Jugoslavije, gospa Maja Odžaklijevska in kantavtorica Jadranka Stojaković, prihaja pa tudi Američan Chris Eckman. Zelo, zelo zabavno bo, dinamično in glasbeno navdušujoče.

Je med recesijo težko dobiti pokrovitelje za takšen projekt? Ste morali varčevati in zategovati pasove?
Žal je res tako. Pokroviteljev ni mogoče dobiti za kar koli in letos je bilo kar težko izpeljati tako zahteven dogodek. Recesija se pozna na vseh področjih. Še vedno upam, da se bodo stvari kmalu začele obračati na boljše. Zato bomo letos poskusili z našim La vie en rose gledalce predvsem prijetno razvedriti.
 
Se da pripravljati kulturne projekte in od tega živeti?
Kaj naj rečem? Cafe teater je živ že 15 let. Previharili smo različno težka in manj težka obdobja, a smo še vedno tukaj.

Koliko časa in energije ste vložili v priprave?
Leto dni in vse svoje življenje.

Kako gledata na to, kaj počne mami, otroka? Razumeta šanson ali imata raje kakšno svojo glasbo?
Otroka poslušata vsak svojo glasbo. In tudi sicer ne poslušamo šansonov za zajtrk, kosilo in večerjo, ampak zelo različno glasbo. Šanson poslušam bolj sama za zaprtimi vrati in vedno bolj zaradi dela. Pri nas je družinsko življenje iz profesionalnega popolnoma izvzeto.