Zdravko Čolić

Legendarni Zdravko Čolić v Ljubljani

Star je 60 let. Za sabo ima 40 let kariere. Ko pogleda z odra, v občinstvu vidi štiri različne generacije. Letos se je na njegovem beograjskem koncertu zbralo 100.000 ljudi. Poklon človeku, ki je odraščal v Sarajevu, zdaj pa že vrsto let živi v Beogradu, in mu čas ne more do živega. Uživa, ko jih gleda, vendar v sebi nosi še eno željo – pripraviti majhne, intimne, akustične nastope. Čez kakšno leto in pol si bo željo izpolnil. Pa tudi oboževalcem, ki Zdravka Čolića, poročenega očeta dveh hčera, 10-letne Une in 5-letne Lare, spremljajo že vrsto let.

Ko ste začenjali kariero, ste veljali za energijsko bombo. Zdaj ste stari 60 let. Se je kaj spremenilo?
Ne, energije mi, hvala bogu, ne manjka. Ampak to ni povezano s športom ali kondicijo. To je božji dar, najsi v to verjamemo ali ne. Ta moč najbrž izvira iz osebnosti človeka, in sam imam pač tak temperament. Glasba nima nič opraviti z leti. Seveda ne moreš več nastopati vsak drugi dan, vendar se to tudi spodobi ne, pa še trg je za to premajhen. Moj glas pa je še vedno enak (smeh).

Ste kdaj obžalovali, da v mladosti niste odšli v tujino?
Res so mi ponudili, da bi živel v Nemčiji, vendar takrat nisem imel ne moči ne poguma, da bi šel. Pa tudi lepo mi je bilo, kjer sem bil. Služiti sem začel pri 21 letih, bil sem odličen študent in sem končal ekonomijo; precej sem bil navezan na starša, ki sta nedavno umrla, pa tudi na naš košček sveta. Ker smo veliko potovali, snemali v tujini in je bil trg ogromen, si nisem ravno želel živeti v Londonu ali Münchnu. Tako da ničesar ne obžalujem.

Več v novi številki Lady