Lidija Cerovac

Lidija Cerovac, plesna učiteljica

Elitna slovenska črno-bela reduta se je suvereno in uspešno (kar potrjujejo tudi intervjuji z ORF in avstrijskimi tiskanimi mediji) predstavila na opernem plesu v Gradcu, drugem (za dunajskim) najpomembnejšem opernem plesu. Graška opera je blestela v pozlati in lučeh, v parterju so sedeli ljudje, ki so za vstopnico odšteli blizu dvajset tisoč evrov, na odru pa so blesteli plesalci v črnih oblekah in plesalke v dolgih belih oblekah s kronicami na glavah in šopki v rokah ter navduševali s črno-belimi liki. Med njimi tudi v prvi vrsti deset plesalcev slovenske Plesne šole Lidije Cerovac, katere posebnost so že petnajst let prav koreografije dunajskega opernega plesa. »Otroci«, kot jim pravi Lidija, so blesteli, ponosna »mama« Lidija še bolj, saj jim je kot prvim Slovencem uspel preboj na tako eliten in po navadi precej zaprt ples – a zdaj, ko je utrujenost že pojenjala, so še bolj zadovoljni: na veliki operni ples so jih namreč povabili tudi prihodnje leto!

Petnajstletni trud vaše ljubezni do plesa se je očitno obrestoval: prve iz Slovenije so vas povabili k sodelovanju na opernem plesu v Gradcu. Kako to, da so vas opazili v tujini?
Redno hodim na izobraževanja in na mednarodne plesne kongrese v tujino. Po toliko letih sem spoznala veliko ljudi in na enem od avstrijskih kongresov sem povedala, da se tudi v Sloveniji ukvarjamo plese v črno-beli reduti in nekdo si je to zapomnil (nasmeh). No, ta gospa iz avstrijske plesne zveze me je lani poklicala ter povabila k sodelovanju in moram reči, da sem bila zelo prijetno presenečena. V dveh dneh smo se morali s plesalci že odpraviti na avdicijo v Avstrijo!

Ste ednini v Sloveniji, ki plešete črno-belo reduto, ali so povabili samo vas, ker vas morda v tujini bolje poznajo?
V Sloveniji je veliko plesnih šol in vsi delamo dobro. Toda nekateri imamo še kaj posebnega: moja specialnost so koreografije z dunajskega opernega plesa. Toda v tem današnjem času ta zvrst plesa pri nas ni v modi, zato jo plešemo za dušo: že petnajst let se ukvarjamo s koreografijami črno-bele redute, a žal to pri nas, v Sloveniji, ni najbolj cenjeno: moji plesalci plešejo te koreografije na številnih prireditvah pri nas, a vedno plešemo zastonj, saj ta ples pri nas ni cenjen. Pri gojenju tega nemodernega plesa sem vztrajala zato, ker je bilo mojim plesalcem lepo plesati črno-belo reduto – in vzdržali smo celih petnajst let do tega, za nas velikega uspeha.

Več v novi številki Lady