Vesna Milek in Boris Cavazza sta se sestajala kar dve leti in v tem času sta stkala globoke prijateljske vezi.

Vesna je Borisa prekopirala na papir

Na knjižne police je prispel tako zelo pričakovani roman Borisa Cavazze, ki razkriva najgloblje občutke, boleča doživetja in bogate spomine našega izjemnega umetnika. Igralec in režiser ni mogel izbrati boljše avtorice, kot je Vesna Milek, ki nam je zaupala, da je bil to najdaljši intervju v njenem življenju. Trajal je skoraj dve leti in na koncu med prebiranjem romana s preprostim naslovom Cavazza ugotovimo, da je pisateljica igralčevo življenje skoraj prezrcalila na papir. Knjiga je pričakovano naletela na veliko zanimanje javnosti in medijev, saj smo priča prvemu tovrstnemu delu, ki tako subtilno, čustveno in neposredno razgali enega najimenitnejših slovenskih igralcev.

Dve leti ste dihali z njim. Kaj vas je pri celotnem procesu najbolj fasciniralo, kdaj se vam je naježila koža?
Poleg teh najtežjih dogodkov, ki jih pozna tudi širša javnost, me je pretreslo njegovo otroštvo. Kot pravi sam: »Odkar pomnim, so se bolečine kot stekle lisice podile za mano.« In tako sem se jaz, ženska, preselila v boksarski ring, poskušala podoživeti udarce njegovih nasprotnikov, poskušala skozi njegove otroške oči dojeti, kaj pomeni, ko vaški posebnež pred njim s toporiščem sekire potolče njegovega mačka, kaj se zgodi, ko po licih pade klofuta, ker si v trgovini vzame droben bombonček – otrok, ki je živel med tujimi ljudmi kot potepuški pes, ločen od mame, in ki je ves čas iskal to ljubezen ... In tudi otrok, ki so ga v Sloveniji tepli in zmerjali s fašistom, v Milanu pa z barbarom. Kot v knjigi pravi sam: »Zaradi tega kurčevega priimka sem bil vedno tepen.«

Več v novi številki Lady