Pevko Marijo Ahačič Pollak si je marsikdo najbolj zapomnil po njenem prepevanju z legendarnim ansamblom Avsenik, ko se je občinstvu priljubila z uspešnico Tam, kjer murke cveto.

Pevko Marijo Ahačič Pollak si je marsikdo najbolj zapomnil po njenem prepevanju z legendarnim ansamblom Avsenik, ko se je občinstvu priljubila z uspešnico Tam, kjer murke cveto. Pozneje je šla za možem Petrom Pollakom živet v Kanado. Tam sta si ustvarila družino in ves čas širila slovensko pesem in kulturo. Pred štirimi leti je za udejstvovanje s kanadskimi Slovenci pri nas prejela častno odlikovanje, red za zasluge. Odkar je vdova, preživi pol leta v Kanadi, kjer sta hčeri z družinama, in pol leta v Sloveniji, kjer so ji zelo pri srcu naše gore in morje.

Marija Ahačič Pollak se je rodila v Tržiču, v glasbeni družini, mami Mariji in očetu Rudolfu, imela je še brata Vitala in sestre Metko, Cilko in Anko. Iz Tržiča, kjer je družina stanovala, so jih leta 1941 izgnali v Valjevo. Tam so ostali do osvoboditve, nato pa so se, ko je bila stara osem let, vrnili nazaj v Tržič.

Odraščala je v Tržiču
»Bila sem izredno razposajen otrok. Delala sem preglavice mami in očetu, ker sem bila zelo samosvoja. Že od malega sem si želela peti. Življenje v naši hiši je bilo pestro, saj je bila polna obiskov. Oče je vsakega vprašal, ali zna peti. Že pri osmih letih sem znala veliko slovenskih narodnih pesmi. Po očetu sem podedovala dar za glasbo, saj je bil 40 let kapelnik tržiške godbe na pihala. Odraščala sem s prepevanjem v naši hiši,« pripoveduje Marija Ahačič Pollak.
Njena mama je bila izvrstna kuharica in odlična v ročnih spretnostih, zato je Marijo kmalu naučila plesti in kvačkati, kar jo je veselilo. »Takrat je mama skuhala odlične češke cmoke. Bili smo revna družina, a je znala mama tudi iz nič kaj ustvariti,« se spominja.
Po osnovni šoli in nižji gimnaziji se je vpisala na kranjsko gimnazijo. V šolo v Kranj se je vozila z vlakom. »Domače naloge sem pisala kar na vlaku. Matematike nisem marala. Takrat sem se učila solopetja, od devetega leta na glasbeni šoli pa tudi igranja klavirja, zato sem že vedela, da bom na odru in bom pela.« V najstniških letih je v prostem času igrala klavir, veliko vadila in pela ter nastopala na tržiških proslavah.

Z Avseniki in pesmijo Tam, kjer murke cveto
Po kranjski gimnaziji se je kot študentka v Ljubljani vpisala na akademijo za glasbo. »Spomnim se, kako me je tedaj mojster Bojan Adamič povabil na avdicijo, da sem pela z njimi. Skupaj smo pele z Majdo Sepe in Marjano Držaj.«
V istem obdobju jo je k sodelovanju povabil Vilko Ovsenik in po opravljeni avdiciji je v ansamblu bratov Avsenik pela skupaj s Francem Korenom. »Z njimi sem zapela njihovo prvo pevsko uspešnico Tam, kjer murke cveto. Odziv poslušalcev na to pesem je bil tolikšen, da so me leta 1956 vzeli za stalno pevko,« pravi.
»Spomnim se tragičnega dogodka, ko smo šli z ansamblom Avsenik na nastop v vas zraven Begunj. Počila nam je guma, da smo zleteli s ceste, mimo ogromnega drevesa in ga zgrešili za 20 centimetrov. To bi bilo lahko za vse usodno, a se je končalo srečno. Z Avseniki smo se zelo dobro razumeli. Še vedno ohranjam stike z Vilkom Ovsenikom.«
Življenje ji je spremenilo srečanje z bodočim možem Petrom Pollakom. Po štirih letih prepevanja z Avseniki je zapustila ansambel in šla za možem v Kanado. Njegovi premožni družini so po vojni namreč vzeli vse.
»Bodočega moža Petra Pollaka sem spoznala leta 1956 pri Petričku, v shajališču ljubljanske elite. V Tivoliju sem ga že enkrat prej srečala in rekla svojemu sošolcu, da bi rada imela takšnega moža, pa mi je rekel, naj kar sanjam. Pozneje sem se res poročila prav z njim,« razkriva.

Življenje v Kanadi
»Takrat sva bila s Petrom mlada in iz nič sva si v Kanadi ustvarila življenje. Imela sva hčer Andro, staro dve leti, leta 1966 pa sva dobila še Moniko. Peter je leto in pol čistil epruvete, da se je naučil jezika, potem je v dveh letih naredil vse izpite za kemičnega inženirja in nato končal magistrski študij ter postal magister kemije. V tistih letih sem preživljala družino jaz. V Singerjevi trgovini v Montrealu sem učila šivanja, in to v angleščini in francoščini, ki sem se ju morala hitro naučiti. Živeli smo v predmestju Montreala. Peter je nato dobil dobro službo, jaz sem ostala doma, saj bi morala varuško plačevati toliko, kot bi zaslužila sama. V Montrealu sem potem tudi sama končala redno pedagoško likovno univerzo McGill, za svojo dušo.«
Družina se je leta 1977 preselila v Toronto in tam je začela Marija glasbeno ustvarjati. »Okoli nas je bilo veliko kanadskih Slovencev. Začela sem delati na radiu. Sem ustanoviteljica radia Glas kanadskih Slovencev in tam še vedno sodelujem kot urednica. Leta 1991 sem ustanovila dekliški pevski zbor Plamen, ki je moja ljubezen. Sestavljen je iz 11 deklet slovenskega izvora, rojenih v Kanadi. Z njimi skupaj nastopamo na različnih koncih sveta.«
Pred 15 leti je ovdovela in hkrati izgubila najboljšega prijatelja. »To je bilo zame najhujša izguba, ki se mi je zgodila, saj me je mož Peter podpiral v vsem in sva se zelo dobro razumela. V tujini smo bili še bolj navezani,« razkriva.

Pletenje, peka, Kofce in Pag
Zdaj pol leta preživi v Kanadi. Tam stanuje v stolpnici s 34 nadstropji, polovico leta pa v Sloveniji. »V Kanado, v Toronto, se vračam že zato, ker tam živita moji hčeri z družinama. Hči Andra je postala vrhovna sodnica v Torontu, hči Monika pa je menedžerka za farmacevtsko družbo. Z možem sva dolgo delala za študij najinih hčera, da sta postali vplivni v kanadski skupnosti. Slovencev je tam še zelo veliko in so zelo močni. Moji hčeri znata slovensko, moji dve vnučki pa ne več.« V Torontu, pravi, za svoje glasbeno udejstvovanje sicer ni bila nikoli plačana, a je kljub temu z veliko ljubeznijo predstavljala slovensko narodno pesem. Za delovanje na kulturnem glasbenem področju in promocijo Slovenije v Kanadi je dobila pri nas leta 2005 častno odlikovanje, red za zasluge. V pokoju, pred letom dni je praznovala 70. rojstni dan, še vedno deluje za slovensko skupnost.
V Slovenijo rada prihaja večkrat na leto. »Doma zelo uživam v kuhanju in peki. Rada pečem piškote z orehi pekan, kuham slovensko hrano, pa tudi italijansko in francosko. Še zdaj rada pletem zase in za družino. Zelo rada potujem, prepotovala sem že skoraj ves svet. Všeč so mi starine in staro pohištvo,« razlaga in dodaja, da se vedno z veseljem vrača v svoje stanovanje v središču Ljubljane. Poleti hodi na počitnice na otok Pag in tam veliko plava, v Kranjski Gori kolesari, hribolazi pa najraje na gorenjske Kofce.

Fotogalerija vsebine

Iz leta 1943: s staršema Marijo in Rudolfom ter sestrama in bratom Anko, Vitalom in Cilko. Marija je prva levo.

Portret iz leta 1956, ko je začela peti z ansamblom Avsenik in občasno z Bojanom Adamičem.

Iz leta 1977, ko je živela v Kanadi.

Leta 1982 s snemanja plošče Pojte z menoj: Marija Ahačič Pollak z Vilkom Ovsenikom.

Z gostovanja harmonikarja Jožeta Burnika po koncertu v Torontu v Kanadi.

Z leve: članice Kluba dam narodno-zabavne glasbe: Jožica Kališnik, Meta Malus, Jožica Svete, Majda Renko Petrič, Jožica Mavsar, Marija Ahačič Pollak, Stanka Kovačič in Cita Galič.

Triglav je prvič osvojila leta 2002 in doživela planinski krst.

Družina Marije Ahačič Pollak - s hčerama Andro in Moniko z družinama.

Z dr. Janezom Drnovškom v parlamentu leta 2005, ko je prejela odlikovanje, red za zasluge, za udejstvovanje s kanadskimi Slovenci.